balét -a m (ẹ̑) 1. umetniški ples: plesati balet / klasični balet // gledališko plesno delo: balet Vrag na vasi 2. baletna skupina, plesalci: danes gostuje Turški državni balet;
operni balet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
balét -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
balétno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Besede »plesnost« ne najdem v SSKJBesede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:
1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …;
2) estetika plesnega telesa;
3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.«
(Ples, Leksikoni CZ 1990)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
breakdancePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [brêjgdêns], rodilnik [brêjgdênsa]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
čebélji plés -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
drámsko prislov [drámsko] ETIMOLOGIJA: ↑dramski
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
fagotíst fagotísta samostalnik moškega spola [fagotíst] kdor igra fagot, navadno kot poklicni glasbenik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Fagottist, it. fagottista, glej ↑fagot
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
fízično gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
folklóren -rna -o prid.(ọ̑) nanašajoč se na folkloro: folklorni elementi v umetniškem delu;
folklorni motiv;
zbranega je veliko folklornega gradiva / folklorni plesi; zborovska in folklorna glasba; folklorna umetnost ljudska / mednarodni folklorni festival; folklorna prireditev / nastop folklorne skupine skupine, ki goji folkloro, zlasti plesno in glasbenofolklórno prisl.:
folklorno nadahnjeno baletno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
gibálno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
gíbanje -a s (í) 1. glagolnik od gibati:a) gibanje roke b) spraviti telo v gibanje;
lahkotno plesno gibanje;
enakomerno gibanje kazalca na uri;
gibanje nebesnih teles / na semnju je bilo živahno gibanje in vrvenje c) gibanje na svežem zraku;
določbe o gibanju tujcev;
dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu 2. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju: proučevati gibanje gospodarstva;
gibanje osebnih dohodkov;
gibanje proizvodnje in potrošnje;
gibanje temperature;
podatki o gibanju prebivalstva 3. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja: organizirati, sprožiti gibanje;
razmahnilo se je množično mladinsko in žensko gibanje;
odporniško, osvobodilno, revolucionarno, socialistično gibanje;
stavkovna gibanja;
razvoj mednarodnega delavskega gibanja / narodnoosvobodilno gibanje / zeleno gibanje za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja
♦ ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; fiz. enakomerno, krožno gibanje; geogr. gorotvorno gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
glásbeno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
gledalíšče -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
hommage hommagea samostalnik moškega spola [omáš omáža] 1. izkaz spoštovanja, priznanja velike vrednosti, vplivnosti umetnika v obliki umetniškega dela, kulturne prireditve, ki se navezuje na njegovo delo, ga aktualizira1.1. izkaz spoštovanja, priznanja velike vrednosti, vplivnosti koga, česa sploh, zlasti v obliki umetniškega dela, kulturne prireditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. hommage, prvotno ‛formalna zaveza, s katero podložnik obljubi fevdalcu zvestobo, je njegov človek’, iz homme ‛moški, človek’ < lat. homo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kaj so »plesno-gibalne« in kaj »plesnogibalne« uriceZanima me kako pišemo besedno zvezo plesnogibalne urice. Skupaj, z vezajem ali narazen (plesnogibalne, plesno- gibalne ali plesno gibalne)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
KiribatijkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [kiribátijka], rodilnik [kiribátijke]
BESEDOTVORJE: Kiribatijkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
komplét bóbnov -a -- m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kóreodráma -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
koreográf -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
koreografíja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
koreográfinja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
košárkarica košárkarice samostalnik ženskega spola [košárkarica] 1. športnica, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkašica 1.1. ženska, ki igra košarko, se s košarko ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑košarkar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
mím -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
mjúzikel -kla m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
njámi medmet1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: ↑njam, verjetno pod vplivom angl. yummy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
obrédje -a s (ẹ̑) 1. etn. skupek obredov, šeg ob kaki priložnosti: plesno obredje;
ženitovanjsko obredje;
jurjevanje, koledovanje in druga obredja 2. knjiž. verski obredi, bogoslužje: cerkveni prostor dobro ustreza obredju / ta aktivnost je bila v davnini del obredja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
opisméniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. naučiti pisati in brati: država si prizadeva opismeniti vse nepismene // narediti, da kdo pridobi sposobnost aktivnega tvorjenja, sprejemanja besedil: funkcionalno opismeniti učence / gledališko, književno, medijsko opismeniti bralce, gledalce 2. narediti, da kdo pridobi znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opismeniti neplavalce / finančno, informacijsko, naravoslovno, računalniško opismeniti dijake, študente, učitelje / emocionalno, vsestransko opismeniti otroke opisménjen -a -o
v slovenščini je bil slabo opismenjen / biti glasbeno, plesno, računalniško opismenjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
orkéster -tra m (ẹ́) 1. večja skupinaa) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
♦ glasb. jazz orkester ki izvaja jazzb) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev // ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv 2. glasb. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola [pártnerica] 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerka
2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerka
3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑partner
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve] 1. iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem
2. orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev
3. daljša plesna koreografija, predstava
4. ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti
5. navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plés -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plesálec -lca m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plesálka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plésen2 -sna -o prid.(ẹ̑) nanašajoč se na ples: plesna glasba, skladba / plesni ritem; plesna umetnost / plesni učitelj; obiskovati plesno šolo; hoditi na plesne vaje / plesni orkester; plesna dvorana; dolga plesna obleka / plesni koraki; plesne figure plésno prisl.:
plesno je ta predstava nekaj novega v našem baletu; baletka je v novi vlogi le nekajkrat plesno zaživela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plésmọ, n. 1) der Rist des Fußes, GBrda; — 2) die Schiene, Vrt.; — pogl. plesno, plesna.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plésna téhnika -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plésna umétnost -e -i ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plésni -a -o
prid. ki je v zvezi z družabno prireditvijo, na kateri se pleše SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
plêsno -a s (é) vet. mehka izboklina na šapah; blazinica: pes si je ranil plesno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plésno ozirn. prisl. (ẹ̑) ~ dovršena predstava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plêsno -a s (é) vet. blazinica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plêsno -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
plésnọ, n. der Rist am Fuße, Erj. (Torb.), Mik.; der Mittelfuß, Erj. (Som.); der Fußballen, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plesnoelektronskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na elektronsko plesno glasbo
IZGOVOR: [plésnoelektrónski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plesnogledališkiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na plesno gledališče
IZGOVOR: [plésnogledalíški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plesno-gledališkiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [plésno-gledalíški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plesno-navijaškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na ples in športno navijanje
IZGOVOR: [plésno-navijáški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ponazárjanje -a s (á) glagolnik od ponazarjati: ponazarjanje zgodovinskih dogodkov s slikami / plesno ponazarjanje vsakdanjih opravil / ponazarjanje vesoljstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
póstdrámski póstdrámska póstdrámsko in pòstdrámski pòstdrámska pòstdrámsko pridevnik [póstdrámski] in [pòstdrámski] STALNE ZVEZE: postdramsko gledališče ETIMOLOGIJA: lat. post ‛po, zadaj, potem, kasneje’ + ↑dramski
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
preuredíti -ím dov., preurédil (ī í) drugače, na novo urediti: preurediti hišo, stanovanje / stroj je preuredil na električni pogon / preurediti sodstvo, upravo // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: skladišče so preuredili v plesno dvorano preuredíti se
dobiti drugačne značilnosti: država se je preuredila v zvezno državo
preurejèn -êna -o:
preurejen motor; preurejeno gledališče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
preuredíti -ím dov.; drugo gl. urediti (í/ȋ í) kaj ~ stanovanje; preurediti kaj v kaj ~ skladišče v plesno dvoranopreuredíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj Država se je preuredila v republiko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rondójski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rondo: rondojsko križanje cest;
rondojsko križišče / rondojsko krožišče / rondojska sonata; plesno zasnovana rondojska tema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tanztheater -tra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni] 1. ki je v zvezi z umetnostjo1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
vájang -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
vájang órang -- -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
vájang tópeng -- -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Velika začetnica v prirednih zloženkahKatero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?
- Ali se pri lastnih imenih obe sestavini pišeta z veliko začetnico? Ali torej pišemo npr. Kamniško-Savinjske Alpe, Avstro-Ogrska monarhija, vendar tudi Nemško-Slovenski slovar (če bi bil tak naslov), Ekonomsko-Poslovna fakulteta?
- Kako pa, če je taka zveza občnoimenska beseda in na začetku povedi? Črno-bela ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zvók -a m (ọ̑) 1. kar se zaznava s sluhom: zvok se sliši;
oddajati, proizvajati zvoke;
dolg, oster, prijeten, zamolkel zvok;
kovinski, votel zvok;
posnemati naravne zvoke;
glasnost zvoka / predvajati, reproducirati, zapisovati zvok; filmski zvok; zvok in slika / orgelski zvoki; zvoki harmonike, trobente / zvoki vojaške godbe
● publ. predvajali so plesne, zabavne zvoke plesno, zabavno glasbo; prebudili so ga zvoki koračnice koračnica
♦ rad. snemati zvok; mešalec zvoka 2. fiz. longitudinalno valovanje, ki je s frekvencami od 16 do približno 20.000 nihajev na sekundo zaznavno s sluhom: zvok se odbija, širi, uklanja;
frekvenca zvoka;
hitrost, jakost zvoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.