póbič -a m (ọ̑)
pog. fantek, fantič: gruča razposajenih pobičev / kot nagovor pobič, zakaj pa jokaš / rodil se jima je že drugi pobič sin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

póbič -a m s -em člov. (ọ̑) manjš.; knj. pog. fantek, fantič
póbičev -a -o (ọ̑) knj. pog.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

póbič -a m
GLEJ SINONIM: deček1, fant1, sin

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

pọ̑bič – glej pọ̑b

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pǫ̑bič, m. das Knäblein, der Knabe, der Bursche; pobìč, -íča, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pobič

GLEJ: pubič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pobič (pobeč, pobič) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pobič m, curatrophium, hiſha ẛa pobizhe rediti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pobič -a m pobič: v' podobi eniga pobzha rod. ed. ſilnu lepiga (III, 308) Manjšalnica od pob ← bav. stvnem. puobe, srvnem. buobe ‛fant’; → bobič

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pobič -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pobič sam. m ♦ P: 3 (DB 1584-Reg2, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pobič

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pobič m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Število zadetkov: 13