pobráti -bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku / pobrati ranjene in mrtve na bojišču / pobrati listke na kupček spraviti// postopno nareditia) zlasti s prijemi, da kaj preneha biti na določenem mestu: pobrati opeko s strehe;
pobrati perilo (z vrvi);
pobrati posodo z mize;
pobrati repo iz jame;
pobrati zavese sneti / s čopičem pobrati odvečno barvo odstraniti; pobrati koščice iz marelic izločiti; ekspr. hudournik je pobral prst odnesel; pobrati smetano z žlico posneti; s srpom pobrati travo med kamenjem požeti; pobrati zelenjavo z gred pospravitib) da kje česa ni več na razpolago: drva je že nekdo pobral;
blago so kupci hitro pobrali pokupili;
vstati morate zgodaj, drugače bodo gobe že pobrali potrgali2. s prijemom, prijemi narediti, da pride kaj k osebku zlasti s tal: pobral je kamen in ga zalučal;
pobrala je letak in ga skrila / otrok v tej starosti že pobere igračo vzame v roko; pobral je palico in klobuk in šel vzel je; naučiti psa pobrati predmet vzeti ga v gobec; avto je pobral žebelj zapičil se mu je v gumo// narediti, da pride kaj, navadno od kod, k osebku v posest, zlasti kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah pobral dosti dragocenosti; vlomil je v avto in pobral vse osebne predmete / njihove dohodke je pobral oče // z dajalnikom zlasti postopno narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: otroci so mu pobrali igrače; sovražniku so pobrali dosti topov / tistim, ki so prepisovali, je pobral zvezke vzel / pobrali so jim živino in pridelke / ekspr.: bolezen mu je pobrala lica zaradi bolezni je shujšal; neuspeh mu je pobral vso voljo do dela; agrarna reforma mu je pobrala dosti zemlje zaradi nje je izgubil3. narediti, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: pobrati glasovnice;
pobrati jajčka;
vsako jutro pobere mleko in ga odpelje v mlekarno;
pobrati smeti dvakrat tedensko;
učitelj ga je določil, da pobere zvezke // narediti, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobrati članarino, vstopnino 4. narediti, da kaj pride od kod v kaj, kam, zlasti s prijemi: pobrala je fižol v pehar in mizo pobrisala;
pobrati jabolka v košaro / vsega sena ne moremo pobrati naenkrat naložiti / ekspr.: ladja je pobrala brodolomce na svoj krov sprejela; avtobus je pobral vse potnike vsi so šli lahko v avtobus5. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: v kateri knjigi si pobral te čudne ideje / to besedo je pobral pri svojih vrstnikih naučil se jo je od njih; ne vemo, kje je pobral to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo; v gostilni so ljudje premlevali, kar so pobrali tu in tam izvedeli, slišali6. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: zahrbtna bolezen, jetika ga je pobrala / otroška doba pobere več fantov kot deklic v otroški dobi umre; jesen pobere večino os, čmrljev in metuljev v jeseni jih večina pogine; brezoseb. na hitro jo je pobralo // uničiti: ajdo je pobrala slana; toča je pobrala tretjino pridelka / sonce je pobralo sneg stopilo / kot vzklik strela, vrag naj pobere vse skupaj 7. pog. porabiti, zasesti: postelje poberejo preveč prostora / tovarne poberejo dosti toka / prevoz pobere veliko denarja veliko stane8. dobiti, doseči: ženska ekipa je pobrala vse medalje;
s svojim konjem je pobrala številne nagrade / njegov film je pobral največ priznanj; pobrati zmago zmagati9. pog., ekspr., v zvezi z jo oditi, zbežati: okupatorji so začeli sumiti, moral jo je pobrati iz mesta;
ob pretepu je najbolje, če jo pobereš;
pobral jo je kot strela na cesto / pobrati jo na Triglav 10. pog. s silo odpeljati, prijeti: pobrali so jih, ker so jih ob nesrečnem dogodku dobili na cesti / pobrali so ga kar iz hleva 11. ekspr. vzeti za moža, za ženo: sinovi so pobrali mestne gospodične;
le zakaj bi morala pobrati prav njega
● avto pobere vsako jamo se nobeni ne ogne; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič pobral bo umrl; publ. gora je spet pobrala dvoje žrtev spet sta se dva ponesrečila v gorah; pog., ekspr. noč ga je pobrala ponoči je skrivaj odšel; ekspr. vse bo pobral vrag, če ne bodo bolj pazili vse bo propadlo; pog. umakni se, drugače boš še katero pobral boš tepen; ekspr. pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. besede, ki jih je pobral iz tvojih ust slišal pri tebi; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; pog. pobrali so ga k vojakom vzeli; pog. hitro je pobral melodijo si jo zapomnil; avto je lepo pobral ovinek izpeljal; pobrati stopnice priti po njih; pog. bolezen ga je zelo pobrala zelo je shujšal
♦ med. pobrati šive po operaciji; obrt. pobrati petljo narediti, da je spet popletenapobráti se
1. vstati, vzdigniti se: pobral se je in očistil prah s sebe; skušal se je pobrati s tal; padel je s konja, vendar se je takoj pobral
2. slabš. oditi, umakniti se: čakal je, kdaj se bodo pobrali iz kuhinje / pobrati se od doma; naj se pobere tja, od koder je prišel / kot ukaz: poberite se (mi izpred oči); pri priči se mi poberi
3. pog. opomoči si: po vsem tem se ne bo nikoli več pobral / zabredel je in se ni več pobral
pobrán -a -o:
pobrani davki; krompir je pobran, ajda požeta; pobrano kamenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. poberó, nam. pobràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ kamenje z njive; poud.: Bolezen ga je zelo pobrala |zelo je shujšal|; ~ pete |oditi, pobegniti|; knj. pog. Omare ~ejo preveč prostora zasedejo; pobrati komu kaj ~ otroku igračepobráti jo -bêrem jo (á é) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|: ~ ~ ob pretepupobráti se -bêrem se (á ȇ) ~ ~ s tal; slabš. ~ ~ od doma |oditi|; knj. pog. ~ ~ po bolezni opomoči si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobráti -bêrem
dov.GLEJ SINONIM: izločiti,
izvedeti,
odnesti,
odstraniti,
pokopati,
pokupiti,
posneti,
pospraviti,
sneti,
uničiti,
vzeti,
vzetiGLEJ ŠE: oditi,
ovinek,
pobegniti,
zbežati,
zmagati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
pobráti Frazemi s sestavino pobráti:
da bi kúga pobrála kóga,
matílda je pobrála kóga,
pobráti kopíta,
pobráti svôjih pét čéšpelj,
pobráti svôjih sédem čéšpelj,
pobráti šíla in kopíta,
pobráti [vŕženo] rokavíco,
pobráti [vsò] smétano,
pobráti žógo iz mréže,
vrág pobêre kóga/kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobráti – glej bráti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobráti, -bérem, vb. pf. vom Boden aufheben, aufklauben, auflesen; šivanka mi je na tla padla, poberi jo; p. hruško; p. vse sadje, kar ga na tleh leži; kamenje z njive p., die Steine vom Acker lesen; p. koga na cesti, jemanden auf der Straße aufpacken, Cig.; p. se, sich aufraffen (nach einem Fall); spet se je pobrala in hitela dalje, LjZv.; p. novico, eine Neuigkeit ausfischen; kje si to laž pobral? — zusammenklauben und wegtragen; mlade iz gnezda p., das Nest ausnehmen; poberi perilo, ker pojde dež! p. svoje reči, seine Sachen zusammenpacken, Cig.; p. jadra, die Segel einziehen, Vrt.; šotore p., die Zeltlager aufheben, Cig.; kopita p., šila in kopita p., Reißaus machen, das Weite suchen; p. jo, sich davonmachen, Cig.; — p. se, sich davon machen, abfahren; poberi se! pack dich fort! — mit Gewalt wegnehmen: p. komu lišp, vojakom orožje; — fortnehmen: pobrali so vse mladeniče v vojake; — dahinraffen: smrt ga je pobrala; rumena mrzlica jih je veliko pobrala, Zora; — völlig einsammeln, einheben; vso desetino p.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobràti tudi poubràti -berém dov. pobrati: Dabi cslovik znao, vſteroj bi ga ſteo vöri tát pobrati BKM 1789, 395; püſzti tvoj oſztri ſzrp i poberi grozdje vſze zemlé goricz KŠ 1771, 793; Poberte gori to oſztányeno drtinye KŠ 1754, 53; poberte prvo koukol KŠ 1771, 44; i poubrali ſzo zoſztanyenoga drobtinya dvanájſzet kosárov KŠ 1771, 48; pren. Tu je veliki pomor vnougo Szlovenov pobrao (1560) KOJ 1914, 120 pobràti se tudi poubràti se -berém se 1. vstati, dvigniti se: Od ſzmrti ſze poberés SŠ 1796, 140; Kak ſze tvoji verni znevoul poberéjo BKM 1789, 301; Po tej dnévi ſzmo ſze poubrali i gori ſzmo ſli vu Jeru'zálem KŠ 1771, 408 2. umakniti se, oditi: Fridrik sze lih brs pobrati mogao KOJ 1848, 91; Záto nyim je k meszti na znánye dao za 15 dni z nyegovoga grünta sze pobrati KOJ 1914, 145; Poberé sze vszáki za odvêtkom ocsév szvoji TA 1848, 40; nedáj sze navoliti, nego sze zczájtoma poberi KOJ 1845, 30; szo ga szprevájali v-Büdino, z-stere sze je szászeni Zápola poubrao KOJ 1848, 76; teda szo sze tatárje od etecz poubrali KOJ 1848, 37; Vogerszki Kruci szo sze nad nemsko sz. Áno v Straden poubrali KOJ 1914, 142 pobráni -a -o pobran, zbran: i bilou je pobránoga drtinya dvanájſzet kosárov KŠ 1771, 198; Mrtvecsne peszmi 'szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobrati glagolPRIMERJAJ: pobran
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pobrati dov., F
3,
depeculari, obrupati, vſe
pobrati, ṡlaſti danarje, ob danarje priti;
elapidare, kamenîe ſtreibiti,
pobrati, vun vreizhi;
recolligere, ṡupèt
pobrati, ṡupèt v'kupai ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobrati -berem dov. pobrati:
imate vſakitiru jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati nedol. tulikajn kuliku vam je potrebnu s' en dan ǀ golob kadarkuli enu sernu shita pobere 3. ed., ali eno kaplo vode poshre prezei v'Nebu pogleda ǀ poberite vel. 2. mn. gori, kar vam vasha ſrezha da ǀ letu sgublenu klaſsovje bo pobral del. ed. m ǀ je pruti vezheru iſtolkla, tu kar je bila pobrala del. ed. ž ǀ od koſzou, kar je bilu oſtalu, ſedem ſpleteniz ſo pobrali del. mn. m pobrati se pobrati se, oditi:
prezei mu ſe ima s'hishe pobrati nedol. ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam ſe je mogla pobrat nedol. s' hishe Abrahamaue ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere 3. ed. ǀ sdaj poberiſe vel. 2. ed. prozh ǀ poberiſse vel. 2. ed. prozh ǀ poberite ſe vel. 2. mn. s'Ajdy v'tu vezhnu pogubleinie ǀ Poberiteſe vel. 2. mn. prozh od mojga oblizha ǀ ſe je bil pobral del. ed. m na ſvojo Priſtavo, meneozh tamkaj per gmahu, inu myru shiveti ǀ potle veno puszhavo ſe je bila pobrala del. ed. ž ǀ edn sa tem drugem ſo ſe prozh pobrali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobrati dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobrati glag. dov. ♦ P: 10 (TE 1555, TT 1557, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobrati
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobrati ► ˈpoːbrat pȯˈbeːren dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dòli pobràti ~ -berém dov. pobrati: i doli je steo pobrati nyé mláde KAJ 1870, 15 dòlipobràvši -a -e ko je pobral: z szvojimi nepobosnimi rokámi dolipobravsi KOJ (1914), 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gòri pobràti ~ -berém dov. pobrati: Poberte gori to oſztányeno drtinye, naj kaj ne prejde KŠ 1754, 53; i vnogo gvanta ſzo na pouſzodo gori poubrali od Egyiptánczov KM 1796, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nazáj pobràti ~ -berém dov. preklicati, umak-niti: Rejcs sze lehko vöpovej, ali tesko nazáj poberé KOJ 1845, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobráti jih -bêrem jih
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
pobráti jo -bêrem jo
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
pobráti se -bêrem se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
pobráti se Frazemi s sestavino pobráti se:
pobráti se k vrágu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobrati se glagolPRIMERJAJ: pobran
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pobrati se (pobratise) dov., F
6,
abscede, poberiſe, prózh od ÿdi, od jidi;
apage, apagesis, poberi ſe, béṡhi prózh, prózh;
capeſsere ſe domum, damú poiti, damu
ſe pobrati;
proripere, ſe na tihim prozh
pobrati;
se absentare, odjiti, ſe odmakniti, prózh
ſe pobrati;
subterducere, od eniga
ſe na tihim prozh
pobrati, inu oditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobrati se dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobrati se glag. dov. ♦ P: 12 (TT 1557, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pobráti štrúkelj -bêrem -- dov.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.