póden -dna m (ọ́) pog.
1. pod, tla: Pri igranju je s peto udarjal ob poden
2. kar je skrajno nekakovostno, slabo, ničvredno: politični poden; poden od podna popoln poden; Ni vse zanič, večina je pod nivojem, ne morem pa reči, da je vse totalen poden E ← nem. Boden 'tla'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.