póden1 -dna m (ọ́) pog. 1. pod, tla: pri igranju je s peto udarjal ob poden;
lesen poden 2. ekspr. kar je nekakovostno, slabo, ničvredno: novinarski, politični poden;
vse se mu je zdelo totalen poden / to je poden od podna!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pôden2 -dna -o prid. (ō) nanašajoč se na pod, tla: podni lak;
podne in stenske letve;
podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.