podgána, f. 1) die Ratte; hišna p., die Hausratte (mus rattus), siva p., die Wanderratte (mus decumanus), p. pižmarica, die Bisamratte (fiber zibethicus), povodna p., die Wasserratte (hypudaeus amphibius), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Sv. Duh (pri Krškem)-Erj. (Torb.); — prim. it. pantegana, Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
podgana [podgána]
samostalnik ženskega spolažival podgana, LATINSKO: Mus rattus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
podgana samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
podgana ž, sorex, -cis, podgana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
podgana -e ž podgana:
de bi ena mesh, ali podgana im. ed. ſama mazhiku v' uſta skozhila ǀ ti ſi sa fantamy hodila, Kakor mazhika sa podgano or. ed. ǀ vam ſe bo godilu kakor uni neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane im. mn. sa almoshno proſsit ǀ tudi od podgan rod. mn. Plinius piſhe ǀ namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane tož. mn., inu karte je lovil ← ben. it. pantegana < vlat. *ponticāna za *(mūs) Pontica ‛pontska (miš)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
podgana sam. ž ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.