pokòp -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od pokopati: po pokopu so se razšli;
pokop živali / anonimni pokop pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika; žarni pokop / star. nesti koga k pokopu nesti ga pokopat / to bi bil pokop vsega dosedanjega dela
♦ arheol. skeletni pokop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.