pol... ali pól... [pou̯] prvi del zloženk (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi
  2. 2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen, polživ / polblazen, polporabljen, polslep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

poldrúgi -a -o [u̯d] štev. (ȗ) izraža število ena in pol: poldrugi liter vina; sneg je debel poldrugi meter; star je poldrugo leto; do vasi je poldrugo uro hoda (eno) uro in pol
// dokupil si je še zemlje, da je je imel za poldrugo kmetijo / šalj. zgodba o poldrugem Martinu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rólati -am nedov. (ọ̑)
1. voziti se z rolerji: Če znate rolati, se boste laže naučili tudi drsati, saj že obvladate ravnotežje
2. pog. zvijati cigarete: Če uživalci mehkih drog ne morejo javno rolati, lahko zdaj javno pijejo vsaj svojo priljubljeno osvežilno pijačo
3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: Anglija postaja nemogoče komercialna, klubska scena ni za nikamor, vsi rolajo isto brezzvezno glasbo E ← agl. roll, prvotno 'valjati, kotaliti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rotarijánec -nca m, člov. (ȃ)
član mednarodne organizacije Rotary international, združuječe poslovneže in strokovnjake različnih poklicev, ki skrbijo za dobrodelne človekoljubne dejavnosti in se zavzemajo za etična načela: Portoroški klub je samo eden od 19 v Sloveniji in eden od 30 tisoč v svetu, kjer se humanitarnih akcij loteva poldrugi milijon rotarijancev E po imenu organizacije Rotary (International) iz agl. rotary 'vrtljiv; tak, ki kroži, se obrača' k (↑)rotírati, ker so se člani kluba sprva sestajali po svojih pisarnah

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

séženj -žnja m (ẹ́) 
  1. 1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: zid je visok poldrugi seženj; lopa je oddaljena od hiše nekaj sežnjev
  2. 2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: kupil je dva sežnja drv / meriti na sežnje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

stó stôtih štev. (ọ̑ ó) 
  1. 1. izraža število sto [100]
    1. a) v samostalniški rabi: stotim so podelili priznanje; šteti do sto; od stotih se jih je udeležilo zborovanja le sedemdeset; pripovedovali so o smrti stotih; prišlo jih je najmanj sto / star. obresti so pet od sto pet odstotkov; bankovci po sto
    2. b) v prilastkovi rabi: zbralo se je več sto ljudi; igrišče je dolgo kakih sto metrov; na sto tisoč prebivalcev jih je umrlo za to boleznijo tristo; članek naj obsega do sto vrstic / po stotih nastopih je prenehal tekmovati; tudi neskl.: v zadnjih sto(tih) letih se je marsikaj spremenilo; rodil se je na današnji dan pred sto(timi) leti / pohod sto(tih) žensk na Triglav
      // neskl. izraža številko sto: stanuje na Titovi 100; pet ulomljeno s sto
  2. 2. ekspr. izraža nedoločeno veliko količino: namesto njega lahko dobimo sto boljših; ni čudno, da je suh, ko pa ima sto težav / preden greš na pot, imaš sto in sto opravkov; sto in stokrat sem ti že povedal dostikrat; sto let ga že nisem videl zelo dolgo
    ●     ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma; star. v stotniji je poldrugi sto mož sto petdeset mož; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo popolnoma sem prepričan; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo, močno
    ♦     ekon. indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov; geom. iztegnjeni kot meri sto osemdeset stopinj 180°

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 6