ástrahan -a (ȃ) dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana: plašč iz črnega astrahana; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu
// tekst. volnena tkanina, podobna temu krznu
♦ 
agr. rdeči astrahan rdeče pisano poletno jabolko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

belíčnik -a (ȋ) 
  1. 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
  2. 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čebúlar -ja [tudi čəb(ȗ) 
  1. 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
  2. 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
    ♦ 
    bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dehtênje -a [dəh tudi deh(é) glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

garderóba -e ž (ọ̑) 
  1. 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago
    // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča
  2. 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izzoríti -ím dov., izzóril (ī í) knjiž. dozoriti: poletno sonce je izzorilo žito / čas je izzoril njegove nazore

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izžígati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. s sežiganjem, ognjem uničevati: trebiti in izžigati grmovje
    // knjiž. z vročino uničevati: poletno sonce izžiga travo / ekspr. naša telesa so izžigali ostri vetrovi
  2. 2. delati, oblikovati z žarečim predmetom: izžigati drevake
  3. 3. med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžigati bradavice, rane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mogóčnost -i ž (ọ́) 
  1. 1. lastnost, značilnost mogočnega: začel je dvomiti o svoji mogočnosti in oblasti / po mogočnosti presega ta drama vse druge / poletno sonce je sijalo v svoji mogočnosti
  2. 2. star. možnost: ta mogočnost ni izključena; pretresali smo vse mogočnosti / govorijo o mogočnosti novih nesreč
    ● 
    ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nomádstvo -a (ȃ) 
  1. 1. gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: v nekaterih afriških deželah je nomadstvo še precej pogosto / gorsko pašništvo se je omejilo na poletno nomadstvo
  2. 2. publ. pogosto preseljevanje, popotovanje: naveličal sem se nomadstva / motorizirano, počitniško nomadstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

poléten1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice
// nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni
● 
poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra
♦ 
agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

polétje -a (ẹ̑) 
  1. 1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje; pomlad se je nagnila v poletje / čez poletje je hodil delat k sosedu; star. potok v poletju skoraj presahne poleti; umrl je lansko poletje
     
    astr. astronomsko poletje doba od poletnega sončnega obrata do jesenskega enakonočja; etn. Martinovo poletje doba lepega vremena okoli 11. novembra; meteor. babje poletje doba lepega vremena v začetku jeseni; indijansko poletje na ameriškem severu babje poletje
    // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo še poletje, v hribih pa že jesen; pozno poletje ga je navdalo z otožnostjo / zunaj je poletje poletno vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je poletje
  2. 2. ekspr., s prilastkom doba največje življenjske moči: njegovo poletje že mineva
    ● 
    ekspr. biti v poletju moči njegova moč se je razvila do največje mere; knjiž. fant s sedemnajstimi poletji star sedemnajst let

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

predàh -áha (ȁ á) 
  1. 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: predah med govorjenjem / po kratkem predahu je pevec pel dalje
  2. 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: podaljšati, potrebovati predah / po predahu je spet lahko delal
  3. 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: po nekajletnem predahu je društvo spet začelo delovati / predah med zimsko in poletno sezono so porabili za obnovo hotela / v boju za dobrine so le vmesni predahi, nikoli pa ta boj ne zamre časovni presledki
    ● 
    knjiž. delati, govoriti brez predaha neprenehoma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prepóln -a -o [u̯nprid. (ọ̑ ọ́) 
  1. 1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi
    // ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz
  2. 2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pripêči -pêčem dov., tudi pripekó; pripêci pripecíte; pripékel pripêkla (é) 
  1. 1. dodatno, zraven speči: pripeči dva hlebca; ob kruhu je pripekla še štrukelj
  2. 2. začeti (močneje) peči: poletno sonce je že zgodaj pripeklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razbelíti in razbéliti -im dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje
  2. 2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razgréti -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. narediti kaj (zelo) toplo: razgreti peč; s kurjenjem razgreti / razgreti mast / poletno sonce je razgrelo ozračje; kamen se je na soncu razgrel
  2. 2. povzročiti občutek (velike) toplote: sonce jih je razgrelo; med hojo so se razgreli / živahna igra otroke razgreje
  3. 3. ekspr. razvneti: glasba jih je razgrela; ljudje so se razgreli in govorili drug čez drugega / film jim je razgrel domišljijo
    // zelo razburiti, razjeziti: krivični očitki človeka razgrejejo; tako se je razgrel, da so ga komaj pomirili / molči že, se je razgrel
    ● 
    ekspr. vino je družbo razgrelo zaradi popitega vina so postali bolj živahni, zgovorni; ekspr. s petjem borbenih pesmi jih je hotel razgreti spodbuditi, navdušiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razgrévati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. delati kaj (zelo) toplo: razgrevati peč / poletno sonce razgreva zemljo; skale se razgrevajo
  2. 2. povzročati občutek (velike) toplote: naporna hoja razgreva
  3. 3. ekspr. razvnemati: taka glasba razgreva strasti; razgrevati zavist; med pripovedovanjem se je vse bolj razgreval / razgrevati domišljijo / častihlepje jih razgreva
    // zelo razburjati, jeziti: krivica človeka razgreva; ne razgrevaj se zaradi stvari, ki jih ni mogoče spremeniti / domov pojdi, se je razgreval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sádje -a (á) 
  1. 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja
     
    agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino
  2. 2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sandála -e ž (ȃ) nav. mn. lahko poletno obuvalo z jermeni ali z zelo izrezanim krojem z nizko ali visoko peto: obuti sandale; modne sandale; strgati jermen na sandalah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

špíncelj -clja (í) nar. koničasto belo ali rumeno poletno jabolko: košara špincljev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vročína -e ž (ī) 
  1. 1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote: vročina nastopi, se poleže, ponehuje, popušča; ekspr. vročina pritiska, žge; težko prenašati vročino; huda, neznosna, ekspr. neusmiljena, pasja, peklenska vročina; opoldanska, poletna vročina; suha, vlažna vročina / ekspr. v avtobusu bo vročina vroče
    // ekspr. trepetajoča vročina od vročine trepetajoč zrak
    // pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: bal se je hoditi po vročini; iti v vročini na morje
    // nav. ekspr. velika toplota: od nje se je širila vročina; peč kar puhti od vročine; poletno sonce razliva vročino / zaprli so okna, da ne bi vročina prihajala v sobo vroč zrak
  2. 2. občutek velike toplote zaradi večjega dotoka krvi v žile: vročina jo je obšla, ekspr. oblila, ko jih je zagledala; od groze sta ga spreletavala zdaj mraz, zdaj vročina; ekspr. vročina ji je šinila, udarila v glavo / imeti navale vročine
  3. 3. (telesna) temperatura nad 37° C: bolniku vročina pada, raste, ekspr. poskoči; otrok je dobil vročino; ima vročino in slabo se počuti; ekspr. zbijati vročino z zdravili; biti brez vročine; visoka vročina; bolnik z vročino / izmeriti komu vročino temperaturo
     
    ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zaspán -a -o prid. (á) 
  1. 1. ki čuti potrebo po spanju: zaspan otrok; postati zaspan; ekspr. na smrt zaspan
    // ki kaže, izraža to potrebo: zaspan obraz; meti si zaspane oči
  2. 2. ekspr. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja: govoriti z zaspanim glasom / zaspana hoja / zaspano govorjenje / on je za trgovca preveč zaspan
  3. 3. ekspr. ki se počasi premika: zaspana reka / po dolini se vlečejo zaspane megle
    // ki poteka počasi, enolično: zaspano dogajanje na odru / zaspano podeželsko življenje / zaspana melodija enolična, monotona
  4. 4. ekspr. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja: zaspani zimski meseci; zaspano poletno popoldne / zaspano mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

žáren1 -rna -o prid., žárnejši (ȃknjiž.  
  1. 1. žareč, močno sveteč: žarna luč; sijalo je žarno sonce / žarni bliski so razsvetljevali nebo
     
    knjiž. žarni venec svetniški sij, avreola; redko greti se ob žarni peči trajno žareči peči; knjiž. žarno poletno popoldne zelo toplo, vroče
  2. 2. žareč, bleščeč: žarni pogledi poslušalcev; žarna lica mladenke / žarna ljubezen zelo velika, strastna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Število zadetkov: 23