Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
2. 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
2. 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
   ♦ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago
   // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča
2. 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. s sežiganjem, ognjem uničevati: trebiti in izžigati grmovje
   // knjiž. z vročino uničevati: poletno sonce izžiga travo / ekspr. naša telesa so izžigali ostri vetrovi
2. 2. delati, oblikovati z žarečim predmetom: izžigati drevake
3. 3. med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžigati bradavice, rane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. lastnost, značilnost mogočnega: začel je dvomiti o svoji mogočnosti in oblasti / po mogočnosti presega ta drama vse druge / poletno sonce je sijalo v svoji mogočnosti
2. 2. star. možnost: ta mogočnost ni izključena; pretresali smo vse mogočnosti / govorijo o mogočnosti novih nesreč
   ● ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: v nekaterih afriških deželah je nomadstvo še precej pogosto / gorsko pašništvo se je omejilo na poletno nomadstvo
2. 2. publ. pogosto preseljevanje, popotovanje: naveličal sem se nomadstva / motorizirano, počitniško nomadstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

polétno prisl.: poletno se obleči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje; pomlad se je nagnila v poletje / čez poletje je hodil delat k sosedu; star. potok v poletju skoraj presahne poleti; umrl je lansko poletje
   ♦ astr. astronomsko poletje doba od poletnega sončnega obrata do jesenskega enakonočja; etn. Martinovo poletje doba lepega vremena okoli 11. novembra; meteor. babje poletje doba lepega vremena v začetku jeseni; indijansko poletje na ameriškem severu babje poletje
   // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo še poletje, v hribih pa že jesen; pozno poletje ga je navdalo z otožnostjo / zunaj je poletje poletno vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je poletje
2. 2. ekspr., s prilastkom doba največje življenjske moči: njegovo poletje že mineva
   ● ekspr. biti v poletju moči njegova moč se je razvila do največje mere; knjiž. fant s sedemnajstimi poletji star sedemnajst let

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: predah med govorjenjem / po kratkem predahu je pevec pel dalje
2. 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: podaljšati, potrebovati predah / po predahu je spet lahko delal
3. 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: po nekajletnem predahu je društvo spet začelo delovati / predah med zimsko in poletno sezono so porabili za obnovo hotela / v boju za dobrine so le vmesni predahi, nikoli pa ta boj ne zamre časovni presledki
   ● knjiž. delati, govoriti brez predaha neprenehoma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi
   // ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz
2. 2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. dodatno, zraven speči: pripeči dva hlebca; ob kruhu je pripekla še štrukelj
2. 2. začeti (močneje) peči: poletno sonce je že zgodaj pripeklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje
2. 2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo

razbéljen -a -o: hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. narediti kaj (zelo) toplo: razgreti peč; s kurjenjem razgreti / razgreti mast / poletno sonce je razgrelo ozračje; kamen se je na soncu razgrel
2. 2. povzročiti občutek (velike) toplote: sonce jih je razgrelo; med hojo so se razgreli / živahna igra otroke razgreje
3. 3. ekspr. razvneti: glasba jih je razgrela; ljudje so se razgreli in govorili drug čez drugega / film jim je razgrel domišljijo
   // zelo razburiti, razjeziti: krivični očitki človeka razgrejejo; tako se je razgrel, da so ga komaj pomirili / molči že, se je razgrel
   ● ekspr. vino je družbo razgrelo zaradi popitega vina so postali bolj živahni, zgovorni; ekspr. s petjem borbenih pesmi jih je hotel razgreti spodbuditi, navdušiti

razgrét -a -o: razgret obraz; pomiriti preveč razgrete razpravljavce; streha je razgreta; iz kuhinje je prišla vsa razgreta; razgret od hitre hoje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. delati kaj (zelo) toplo: razgrevati peč / poletno sonce razgreva zemljo; skale se razgrevajo
2. 2. povzročati občutek (velike) toplote: naporna hoja razgreva
3. 3. ekspr. razvnemati: taka glasba razgreva strasti; razgrevati zavist; med pripovedovanjem se je vse bolj razgreval / razgrevati domišljijo / častihlepje jih razgreva
   // zelo razburjati, jeziti: krivica človeka razgreva; ne razgrevaj se zaradi stvari, ki jih ni mogoče spremeniti / domov pojdi, se je razgreval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja
   ♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino
2. 2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote: vročina nastopi, se poleže, ponehuje, popušča; ekspr. vročina pritiska, žge; težko prenašati vročino; huda, neznosna, ekspr. neusmiljena, pasja, peklenska vročina; opoldanska, poletna vročina; suha, vlažna vročina / ekspr. v avtobusu bo vročina vroče
   // ekspr. trepetajoča vročina od vročine trepetajoč zrak
   // pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: bal se je hoditi po vročini; iti v vročini na morje
   // nav. ekspr. velika toplota: od nje se je širila vročina; peč kar puhti od vročine; poletno sonce razliva vročino / zaprli so okna, da ne bi vročina prihajala v sobo vroč zrak
2. 2. občutek velike toplote zaradi večjega dotoka krvi v žile: vročina jo je obšla, ekspr. oblila, ko jih je zagledala; od groze sta ga spreletavala zdaj mraz, zdaj vročina; ekspr. vročina ji je šinila, udarila v glavo / imeti navale vročine
3. 3. (telesna) temperatura nad 37° C: bolniku vročina pada, raste, ekspr. poskoči; otrok je dobil vročino; ima vročino in slabo se počuti; ekspr. zbijati vročino z zdravili; biti brez vročine; visoka vročina; bolnik z vročino / izmeriti komu vročino temperaturo
   ● ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. ki čuti potrebo po spanju: zaspan otrok; postati zaspan; ekspr. na smrt zaspan
   // ki kaže, izraža to potrebo: zaspan obraz; meti si zaspane oči
2. 2. ekspr. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja: govoriti z zaspanim glasom / zaspana hoja / zaspano govorjenje / on je za trgovca preveč zaspan
3. 3. ekspr. ki se počasi premika: zaspana reka / po dolini se vlečejo zaspane megle
   // ki poteka počasi, enolično: zaspano dogajanje na odru / zaspano podeželsko življenje / zaspana melodija enolična, monotona
4. 4. ekspr. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja: zaspani zimski meseci; zaspano poletno popoldne / zaspano mesto

zaspáno prisl.: zaspano gledati; zaspano se premikati; prim. zaspati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

1. 1. žareč, močno sveteč: žarna luč; sijalo je žarno sonce / žarni bliski so razsvetljevali nebo
   ● knjiž. žarni venec svetniški sij, avreola; redko greti se ob žarni peči trajno žareči peči; knjiž. žarno poletno popoldne zelo toplo, vroče
2. 2. žareč, bleščeč: žarni pogledi poslušalcev; žarna lica mladenke / žarna ljubezen zelo velika, strastna

žárno prisl.: žarno se bleščati; žarno rdeč plamen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.