poniglàv tudi ponigláv -áva -o in poníglav -a -o prid. (ȁ á; ȃ; ī) knjiž. - 1. potuhnjen, hinavski: to je poniglav človek; na njegovem obrazu je opazila poniglavo prekanjenost / poniglav napad na avtorja knjige; niso odkrili, kdo je storilec tega poniglavega dejanja
- 2. nagajiv, navihan: mati je težko vzgajala svojega poniglavega otroka
poniglávo in poníglavo prisl.: poniglavo je blatil ugled sosedove družine; veter se je poniglavo poigraval z lasmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.