poréden -dna -o prid., porédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok;
bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi// ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je zmeraj dražil / poreden pogled, smehljaj nagajiv
● zastar. poreden človek hudoben, slabporédno prisl.:
poredno se mu je nasmehnila; poredno jo je uščipnil v lice; poredno vprašati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
porédnost -i ž (ẹ́) lastnost porednega človeka: jezila jo je otrokova porednost / iz porednosti je to naredil / ekspr. sama porednost te je zelo si poreden// nav. mn. poredno dejanje: naveličal sem se tvojih porednosti; to so le otroške porednosti
● star. o njem ni nikoli slišala kakšne porednosti česa slabega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zasmêjčkati se -am se dov. (ȇ) otr. zasmejati se: punčka se je poredno zasmejčkala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gaudium tudi gávdij -a [prva oblika gáu̯dijum] m (ā) knjiž. razigrano, poredno veselje: profesorjeva smola je povzročila velik gaudium med dijaki;
ekspr. to ti je bil gaudium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.