dopuščenje -a (dopuščenje, dopuščene, dopuščejne, dopuščejnje, dopušenje) samostalnik srednjega spola1. to, da se ne prepreči, ne ubrani, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopuščenje
1.1 koga, v čem to, da se da pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoljenje
FREKVENCA: 19 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ferahtan2 -a -o (ferahtan, farahtan) deležnik1. ki je deležen zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevan, preziran
1.1 ki je deležen takega odnosa od koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramoten, zasramovan
1.2 ki se zaradi takega odnosa odklanja, ne priznava; SODOBNA USTREZNICA: zavračan
FREKVENCA: 91 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.