poròd in pôrod -óda m (ȍ ó ọ́)
ločitev ploda od matere na koncu nosečnosti: porod je potekal v redu, se je začel; dobro je prestala porod; pripravljati se na porod; po številnih porodih je precej oslabela; imela je težek porod; porod je bil lahek / mati mu je umrla na porodu / dopust ob porodu porodniški dopust / normalni, prezgodnji porod; pren., knjiž. bil je pri porodu revije
● star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila
♦ med. kleščni porod pri katerem se uporabi posebna, kleščam podobna priprava; porod s carskim rezom
// zastar. otrok, potomec: ni imel svojega poroda; dobila sta porod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

poròd -óda in pôrod -óda m (ȍ ọ́; ó ọ́) umreti na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

poròd -óda m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

pórod – glej rọ̑d

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pórod, -rǫ́da, m. der Geburtsact, die Entbindung; p. imeti, gebären, C.; na porodu biti, in den Kindesnöthen liegen; — izpačen p., eine Missgeburt, C.; negoden p., eine Frühgeburt, Cig.; — die Nachkommenschaft, Mur.; Lepo Boga prosita, Da bi jima porod dal, Npes.-K.; človeški p., das Menschengeschlecht, Guts. (Res.); — das Erzeugnis, Cig.; duševni p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pòrod -ròda m
1. porod: Oh nevolni cslovik! od poroda tvoj’ga mores li ſzkázati KM 1783, 284; Ali po krſzti z-Bo'zega poroda Bo'zi ſzinovje vu nyem, poſztánemo BKM 1789, 226; Da vſzejm deczo rodiczam ſzrecsen porod dopüſzti BKM 1789, 348; Etima hisnikoma pa Goſzpodin Boug dáj blá'ſeni porod SIZ 1807, 6; po steroj 'selejo lehki porod zadobiti KOJ 1848, 83; vu ſterom porodi je mrla KM 1796, 23
2. rod, potomci: I neszé zvelicsanye I vszê sztotin porodom Szvêti trák vüpanya KAJ 1848, 55; Vi porodje, dájte Goszpodni csészt i môcs TA 1848, 7; kaj vſze ſztvorjenyé zdiháva, i liki k porodi ſze priprávla KŠ 1771, 465

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

porod [pórod] samostalnik moškega spola

1. porod
2. novorojenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

porod samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

porod m, F13, abórtus, -tus, mertou, negodni, ne ratani porod; clostra, -ae, vel clostrum, -tri, tú pervu mléku po porodi; colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po porodi ene ẛhene, ali ṡhivine; enixus, -us, tú teṡhku lédigovanîe tega poroda, ali rojenîe; graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga poroda; nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu; obstetricare, per porodu pomagati, babiti; obstetrix, -cis, baba per porodu; pariens, ta katera je na porodu; paritudo, tú rojenîe, ta zhas tega poroda; partus, -us, porod, kar ſe rody; tergemini, try v'enim porodu rojeni; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

porod -a m 1. porod: zajt tega poroda rod. ed. pride ǀ vra nje poroda rod. ed. ſe perblishuje ǀ kadar bolezhine tiga poroda rod. ed. ſo jo bile periele ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu, inu nevarnimu porodu daj. ed. obſodil ǀ kakor ſe bere od Sampſona, od Joanneſa Karſtnika, Angely Matteram ſo bily osnanili nyh porod tož. ed. ǀ de ſi lih na porodu mest. ed. je veliku terpela ǀ veliko martro v' porodi mest. ed. je terpela ǀ Maria v'porodu mest. ed., inu sa porodom or. ed. je Diviza postala ǀ dua dny pred porodam or. ed. ǀ koku nevarni ſo porodi im. mn. shenskem pershonam ǀ jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo rod. mn. moyh otrouk 2. zarod: Oh neuſmileni otrozi! oh kazhy porod im. ed. ǀ nje porodt im. ed. poprej Kakor drugim shkodi, resgrise, inu restarga trebuh ſuoje matere ǀ Ta nepametna shivina vezh skerbi sa ſvoj porod tož. ed., kakor vy sa vashe otroke ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod tož. ed. lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Greshnik je raunu Kakor Kazha, Katera snoſsi ta strupeni porodt tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

porod sam. m ♦ P: 24 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

porod

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

porod ► ˈpoːrȯt pȯˈrọːda m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anonímni pôrod -ega -óda m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Priprave za/na hiter in lažji porod?

Zanima me kakšna je razlika med priprave NA hiter in lažji porod oz. priprave ZA hiter in lažji porod? V Franu sem našla obe varianti, me pa zanima, katera je v tem primeru pravilna in, če sta pravilni obe, kakšna je razlika med za/na? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.