Tiskanje

ama -e m dojilja: kakor ena luba Ama im. ed. je njega dojla ǀ Maria je moja Mati, moja luba Ama im. ed. ǀ Maria Diviza je niega dojla kakor ena lubesniua Ama im. ed. ſvoje Deteze ǀ sakaj tulikajn je biti Ama im. ed., kakor Mati ǀ Kakor ena Amma im. ed., katera pozhuti polne ſvoje perſy mleka ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama im. ed. ali nihdar dobrutlivishi Matere, inu Ame rod. ed. nej bilu kakor je Christus ǀ ſo bily njeh Ame rod. ed. peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami daj. ed. Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ame im. mn. s. Mauro ← nem. Amme < srvnem. amme ‛dojilja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Amalteja -e ž osebno lastno ime Amalteja: Tudi vem de Poeti pravio de Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei daj. ed. eno poſodo Cornucopia imenuano (I/1, 77) Amaltêja, gr. Ἀμάλϑεια, nimfa, ki je na Kreti s kozjim mlekom hranila novorojenega Zevsa. Po drugem mitu je Amaltêja ime koze, ki je hranila Zevsa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

brazdáti 2., -ȃm, vb. impf. 1) in einer Flüssigkeit herumwühlen: po vodi z rokami b., Št., Dol.; — sudeln, unreinlich mit einer Sache umgehen, Cig., Jan., Dol., Št.; — že zopet brazda = dežuje, jvzhŠt.; — 2) trans. posodo b., unreinlich mit dem Geschirr umgehen, es beschmutzen, C., M., Bes., BlKr.; — 3) hudeln, pfuschen, Jan., C.; — 4) Zotten reißen, Ungebürliches, Ungereimtes reden, Št., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

brísati, brȋšem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

imenovan -a prid. imenovan: nej ſim uredn tvoj syn imenovan im. ed. m biti ǀ nej hotel drugazhi imenuan im. ed. m biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ potle je bil Paulus imenouan im. ed. m ǀ kakor je samerkal ta sgorei imenovani im. ed. m dol. Vuzhenik ǀ Ta shival lammia imenovana im. ed. ž ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi shena ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana im. ed. ž ǀ kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana im. ed. ž ǀ Ie njega Imè bilu imenovanu im. ed. s ǀ tu mejstu podle je bilu imenuanu: im. ed. s Bethauem ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga rod. ed. m ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga rod. ed. m ǀ folk, kateri prebiva bliſu te reke Nilus imenovane rod. ed. ž ǀ pride bliſu meſta Samaria imenovaniga rod. ed. s ǀ blisu tiga meſta Rameſse imenovagina rod. ed. s ǀ enimu Gospudu Magnetius imenovanimu daj. ed. m rezhe ǀ Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu daj. ed. m ǀ tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani daj. ed. ž ǀ sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani daj. ed. ž ǀ eniga rogatiga vola Apis imenovaniga tož. ed. m ži. sa ſvojga Boga ſo molili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga Gospuda Felix imenuivaniga tož. ed. m ži. ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano tož. ed. ž ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano tož. ed. ž ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano tož. ed. ž ǀ Sampſon, ſe je bil salubil … vena Ajdousko sheno Dalida imenuvano tož. ed. ž ǀ je shal noter v'tu s: Mestu Sancta Sanctorum imenuvanu tož. ed. s ǀ v' tem vinogradi Engaddi imenovanem mest. ed. m ǀ v'tej deſheli Brabantia imenovani mest. ed. ž ǀ v'tei desheli Pictania imenouani mest. ed. ž ǀ v'tem meſti Toledum imenovanem mest. ed. s ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim mest. ed. s ǀ v'tem mestu Iugdunium imenuanem mest. ed. s ǀ v'tem Mesti Myxicum imenuanim mest. ed. s ǀ v' tem meſti Florentia imenuvanem mest. ed. s ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom Zeno imenovanom or. ed. m ǀ s'Vulcanavo sheno Venus imenovano or. ed. ž ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja imenovana im. dv. m ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou Modri imenovani im. mn. m ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes imenuani im. mn. m ǀ nej ſmo vredni Iogri Christuſhavi imenvani im. mn. m biti ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze imenovane im. mn. ž ǀ Isidorus pishe od teh tiz Alcedines imenovanih rod. mn. ǀ te dobrute sgorej imenovanyh rod. mn. krajlou ǀ unim shenam Lamie imenovanem daj. mn. ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane tož. mn. ž ǀ Sim bral v' Bukvah Faſciculus Morum imenovanih mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

iz predl. I. z rod. 1. iz: ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ moshgane is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ is'priatela, bò vaſs nepriatel ratal ǀ Vni Capitan js Capharnaua ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi ſtuaril ǀ kadar ta grosd je mehak, inu ſladak, de s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti 2. z, tj. od zgoraj navzdol: Crucifix kateri je bil na bari ſname rokè is krisha 3. zaradi: letu neſturite is Firbiza, ampak iz andohti ǀ zhe is' ſlabuſti, ali s'kuſhnave v' greh padete II. z or. z: ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh ſaurashnikou ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ Ie bil lascaris eniga Grofa is imenam Peter vbyl ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala ſmrad, iskaterom pershone je bila Eua uſmradila → z2, → z1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

izbiti dov. izbiti: tem koſzom je bila s'rok sbila del. ed. m taisto poſodo, s'katere ſo hoteli vodo pyti (I/1, 175)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

izcẹ́liti, -im, vb. pf. ganz machen: razbito posodo spet i., Dalm.; — auscurieren, heilen (eine Wunde), Mur., Cig., Jan., Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.-Valj. (Rad); durchführen (z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

izlívati, -am, vb. impf. ad izliti; 1) ausgießen, weggießen; vodo iz škafa i.; i. se, sich ergießen, münden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (unwillkürlich) vergießen, verschütten, Cig.; kaj tako izlivaš! lepo nesi posodo! — i. se, austreten (o rekah), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

izmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. ausmessen; i. dolgost in širokost; posodo i.; i. kaj na sežnje, abklaftern, Cig.; na stopinje i., abschreiten, Cig.; i. na oko, nach dem Augenmaß abmessen; i. cesto, traçieren, Cig.; i. kraj, eine Gegend aufnehmen, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

izplavíti, -plavím, vb. pf. ausschwemmen, Mur., Cig., Jan.; i. perilo, Mur.; posodo i., C.; dež je polja izplavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

iztȓcati, -am, vb. pf. ausklopfen: i. posodo, da prah odleti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Jupiter1 -tra m osebno lastno ime Jupiter: Bug Iupiter im. ed. je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ Vaſh Jupiter im. ed. je bil en velik Preshishnik ǀ piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra rod. ed. ǀ ſonze je Syn Boga Jupitra rod. ed. ǀ Kadarkuli ſvoje Saurashnike ſó premagali percei Jupitru daj. ed., inu Marsu ſo hualo, inu zhaſt dali ǀ Ie prepovedal Iupitru daj. ed., inu drugem Bogovam offer tiga ſerza ǀ mozhnu potegne ſa kateno, ter Iupitra tož. ed. na ſemlo slezhe ǀ sa Boga molio Jupitra tož. ed., kateri je bil ta nervekshi presheshnik ǀ semla je bla shla pred Jupitra tož. ed. Nebù toshit ǀ imate vashe ſerze per Bachuſu, per Marſu, per Saturnu, per Jupetru mest. ed., tu je per offerti, per nevoshlivoſti, per nezhisſtoſti, per ſaurashtvi, inu poshreshnoſti Júpiter, lat. Iuppiter, sin Saturna in Ree, rimski vrhovni bog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kateri -a zaim. kateri: po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kornukopija ž kornukopija: Poeti pravio de Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia im. ed. imenuano (I/1, 77) ← lat. cornūcōpia ‛rog koze, s katere mlekom je nimfa Amalteja hranila Jupitra, simbol plodnosti in obilja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kosec1 -sca m kosec: koſſiz im. ed. ſe neshona obene trave ǀ roshize lepu na trauniki Zvetè, Koſſiz im. ed. jo pokoſſi ǀ Ena Postojna, katero ſo bily koſzy im. mn. rèsheli od ene kazhe, katera ſe je bila okuli te tize ovila, ta, tem koſzom daj. mn. je bila s'rok sbila taisto poſodo, s'katere ſo hoteli vodo pyti, katero raunu taista kazha je bila oskrunila ǀ Bug poshle svojga Angela v'Iudausko deshelo K'PreroKu AbaKuKu, Kateri je neſil Koſsilu ſvojm Koſizom daj. mn. (I/2, 171)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kotlár, -rja, m. der Kesselschmied, der Kupferschmied, Dict., Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); kotlar dela posodo iz medi ali kotlovine, Ravn. (Abc.); der Kesselflicker, V.-Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

krníca 1., f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe (geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lǫ́ščiti, -im, vb. impf. glänzend machen, Cig.; lackieren, glasieren, polieren, Cig., Jan.; črevlje l., die Stiefel wichsen, Z.; lončar posodo lošči, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lovíti, -ím, vb. impf. zu fangen suchen, fangen: l. ptice, ribe, rake, miši, kače i. t. d.; l. na (v) zanke, v mreže, s saki, z roko; jagen, auf der Jagd sein; lov l., Kras-Erj. (Torb.); gefangen nehmen, einfangen: begunce, tatove, potepuhe l.; ladije l., Schiffe kapern, Cig.; bolje "drži ga" nego "lovi ga", Npreg.; zu erhaschen, zu ergreifen suchen; otroci se lovijo, die Kinder spielen das Haschspiel; l. se, brunften (z. B. von Kühen und Hasen), Cig.-C.; bolhe l., flöhen; muhe l., Fliegen fangen; (fig.) Grillen im Kopfe haben, Cig.; senco l., nach dem Schatten greifen, Cig.; besede l., Worte bekritteln, ein Wortfänger sein, Cig.; norce l., Possen reißen, Cig.; — aufzufangen suchen: deževne kaplje l. v kako posodo; z očmi l., zu erblicken suchen, Z.; dem Blicke jemands zu begegnen suchen, Jurč.; l. se z očmi, mit einander kokettieren, liebäugeln, Cig., Jan.; — dobro se love zobje teh koles, die Zähne dieser Räder greifen gut ein, Cig.; l. se za kako reč, nach einer Sache greifen, haschen; kdor v jamo leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Rettungsmittel, Npreg.-Z.; l. se za zadnjo, das letzte Wort haben wollen, Navr. (Kop. sp.); l. se zle prilike, nach der bösen Gelegenheit haschen, Vrt.; — brada se ga lovi, er bekommt einen Bart, Z.; — to se mi v ušesa lovi, das höre ich gerne, Z.; — l. se, wanken, balançieren, Jan.; lavieren, Cig.; lovimo se, wir kommen knapp aus, Z.; v govorjenju l. se, aus dem Contexte gekommen sein, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nabijáč, m. 1) der Lader, der Büchsenspanner, Cig., C.; — 2) kdor posodo nabija, der Binder, C., Z.; — 3) der Ladstock, Navr. (Let.); — 4) der Böttcherschlägel, Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nakŕniti, -kȓnem, vb. pf. = nagniti (kako posodo), neigen, Srpenica pri Bolcu-Erj. (Torb.); — nam. nakreniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

namǫ̑štnik, m. kdor "na mošt" na posodo jemlje denar, Mur., Cig., C., Svet. (Rok.), Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

napółniti, -im, vb. pf. voll füllen, anfüllen; posodo n. s čim.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

naposodo (na posodo) prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nastáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) ansetzen, anstücken, Mur.; — n. govorjenje o čem, eine Rede anknüpfen, Cig.; n. govor o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; — fortsetzen, Zora; — 2) zu einem bestimmten Zwecke hinstellen, aufstellen; n. kako posodo, da kdo kaj v njo da; — n. past, zanko, mrežo, vado, strup; — n. topove; n. komu meč na prsi, ansetzen; — n. sod, anzapfen; — n. uho, das Ohr näher bringen, um besser zu hören oder zu horchen; — n. komu nogo, jemandem ein Bein halten, damit er falle; — n. se, sich zu einem bestimmten Zwecke hinstellen; — 3) gründen, C.; n. zidanje, den Grund zu einem Gebäude anlegen, Cig.; — n. svetstvo, das Sacrament einsetzen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

natrǫ̑mbati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge pumpen: n. vode v posodo, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

navŕhati, -vȓham, vb. pf. z vrhom napolniti posodo, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

obrǫ̑č, m. der Reif; lesen, železen o.; obroče nabiti na posodo; obroče pritrditi; — die Radschiene: potač je z obroči okovan, ogr.-C.; — der untere Theil des Siebrandes, der Umschweif, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oplávniti, -plȃvnem, vb. pf. ausspülen: posodo o., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

otrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) bereiben, aufreiben, Cig.; črevelj me je otrl, Dol.-Erj. (Torb.); otrl si je rano, = odrgnil, otrl se je na sedlu, = dobil je sadno (den Wolf), Dol.-Erj. (Torb.); — 2) abwischen, Meg., Mur., Cig., Jan.; o. roke, Cig.; noge komu z lasmi svoje glave otreti, Krelj; o. posodo, Dalm.; oterite si solze! Ravn.; o. oči, Jurč.; — 3) lan o., das Brechen (Brecheln) des Flachses vollenden, den Flachs abbrechen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ožígati, -am, vb. impf. ad ožgati; anbrennen; o. lončeno posodo, das Thongeschirr brennen, Mur.; — losschlagen, zuschlagen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, eden za drugim ožigajo, Ravn.-Valj. (Rad); s petami ob tla ožigati (o plesu), Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

plúnkniti, plȗnknem, vb. pf. = pljuskniti, plumpen, platzen, Cig.; p. v mlako, Cig.; überschlampen: voda črez posodo plunkne, Cig.; plätschernd aufschlagen, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

podvẹ́zniti, -nem, vb. pf. unter ein umgestürztes Gefäß thun: rake pod kako posodo p., da se ne razlezejo, Lašče-Erj. (Torb.); mačko pod jerbas p., jvzhŠt.; kuro pod koš p., Savinska dol.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pogáča, f. 1) das Aschenbrot: kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo obloženo z žerjavico, Habd., Cig., Štrek., Goriš.-Erj. (Torb.); — 2) der Kuchen; das Weißbrot; bes. das Pathenbrot; pogačo bo jedla = porodila bo, Notr.; ženitna p., das Hochzeitsbrot, Cig.; — čebelna p., das Bienenbrot, Cig.; — cvetna p., der Blütenkuchen (bot.), Cig. (T.); — 3) die Honigscheibe: pogače, das Gewirk im Bienenstocke, Cig., Št.; — 4) die Scheibe im Hüttenbau, Cig.; — 5) die Nachgeburt, Trst. (Let.); — 6) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.; (tudi: svinjske pogače, C.); — prim. it. focaccia, srlat. focacius, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pokúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen aufbrauchen, verkochen; — 2) durch Kochen an Quantum vermindern; einsieden, eindicken; p. se, verkochen (intr.); — 3) ein wenig kochen, Cig.; — 4) nachkochen, Cig.; — 5) p. vinsko posodo, das Weingeschirr mit heißem Wasser ausbrühen, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

połnję́nica, f. das Füllungsmahl, Cig.; "denes imam polnjenico, rekše vinski kupec pride s posodo, da mu jo napolnimo", Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pomíti, -mȋjem, vb. pf. abwaschen, auswaschen; posodo p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pomívati, -am, vb. impf. ad pomiti; ab-, auswaschen; posodo p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

poplavíti, -ím, vb. pf. 1) überschwemmen; voda je vse poplavila; — 2) abschwemmen, abspülen: posodo p., C., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posmícati, -smȋcam, vb. pf. oberflächlich, streifend abwischen: p. posodo, mizo, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posǫ̑da 1., f. na pọ̑sodo dati, vzeti, auf Borg geben, nehmen; — prim. Škrab. (Cv. III. 8.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posǫ̑da 2., f. das Gefäß; coll. die Gefäße, das Geschirr; lončena p., das Thongeschirr; kuhinjska, vinska p.; posodo pomiti; posodo k lončarju nositi = Holz in den Wald tragen, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posoda -e ž 1. posoda: kadar ena poſſoda im. ed. je polna, de li enu malu ſe gane, prezej zhes gre ǀ poſsoda im. ed. vashiga serza je umadeshena, inu negnusna ǀ kadar je poſoda im. ed. polna ena ſama kapla ſturj de zhes grè ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode rod. ed. ǀ Kakor slijesh vodo s'ene poſsode rod. ed. ǀ je bila s'rok sbila taisto poſodo tož. ed., s'katere ſo hoteli vodo pyti ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo tož. ed., ali umivalnik is shenskeh speglu ǀ imaio njemu perneſti eno novo zhiſto poſſodo tož. ed., inu ſolj ǀ de imà eno poſſoda tož. ed. s' Kruham napolnit ǀ Ogin, inu voda nemorio veni poſſodi mest. ed. prebivat ǀ nezh neostane v'poſsodi mest. ed. ǀ je imela venem verzhu enu maihinu ojla ter je bila is taiſtiga vſe poſſode tož. mn. napolnila ǀ Goſpud Bug velike shuda je ſturil v'boſſodah mest. mn. lonzharskih 2. posodje: vidio shpampet polomnen, skrinje resbite, gvant, inu nje zier resmetan, vſa poſſoda im. ed. reſtauzhena, nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu ǀ glashi, inu druga poſsoda im. ed. vſa resbita ǀ is Chrystalla lepa shlahtna poſsoda im. ed. ſe della ǀ v' kateri ſe najde veliku ſreberne, inu slate poſſode rod. ed. ǀ druge poſsode rod. ed., inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu zhipine

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posǫ̑dba 1., f. na posodbo = na posodo, auf Borg, Šol., Z., Bas., Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posodílọ, n. 1) das Leihen, Dict., Cig.; na p. prositi = na posodo prositi, Jap.-C.; denarje na posodilu imeti, Gelder ausgeliehen haben, Z.; — 2) = posojilo, das Darlehen, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posóuda -e ž
1. posoda: Drvena i piſzkrena poſzouda KŠ 1754, 131; Bila je pa tam edna poſzouda polo'zena KŠ 1771, 330; Manyáka csloveka prázna je poſzouda KM 1790, 68; to poſzoudo ſzo vküp bili, trli KM 1796, 48; i razdrobis, kak posôdo csrepnyeno TA 1848, 3; kak ocsiscseno szrebro vu csrepnyenoj poszôdi TA 1848, 10; nacsi ſze raſzpráscsijo te ſztáre poſzoude KŠ 1771, 29; Te csedne ſzo pa vzelé oli vpoſzodáj ſzvoji KŠ 1771, 83; pren. ta csiſzta ino odebrána poſzouda Goſzpodnova TF 1715, 6; ár mi je on odebrána poſzouda KŠ 1771, 368; Poszouda postüvana KM 1783, 87; Prebivaj vnasi ſzrczáj, Naj ſzvéta, csiſzta poſzouda, Bodejo tvoja BKM 1789, 236; te pravicsni krüh vu csiſztoj poſzoudi mojega ſzrczá KŠ 1754, 235; i zná vſzáki ſzvojov poſzoudov ládati vu ſzveſztvi KŠ 1754, 46
2. oprema: ki bode na pokrivi, i poſzouda nyegova vu hi'zi KŠ 1771, 230; Nemore niſcse poſzoude toga mocsnoga raztrgati KŠ 1771, 110; I trétyi dén ſzmo pá ſzvojimi rokami poſzoudo ládje vü zmetali KŠ 1771, 425

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posvojati [posvọ́jati posvọ́jam] nedovršni glagol

dajati na posodo; posojati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posvojenje [posvojénje] samostalnik srednjega spola

dajanje na posodo; posojanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posvojevanje [posvojevȃnje] samostalnik srednjega spola

dajanje na posodo; posojanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

povę́zati, -žem, vb. pf. (nacheinander) zusammenbinden; žito v snope, obleko v culico, blago v bale p.; — več konj p. (koppeln), Cig.; — umbinden, bebinden: z vrvmi, s konopci p. kaj, bestricken, Cig.; voz sena p., einen Heuwagen mit dem Wiesbaum befestigen, Cig.; p. posodo, das Geschirr mit Draht beflechten, Cig.; — povezan, gliederlahm, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

raztrúpati, -am, vb. pf. zerschlagen, zerbrechen, Habd., Dict., C.; r. kaj kakor lončeno posodo, Dalm.; pečevje r., Dalm.; r. svetilnico, LjZv.; raztrupan ropotec, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

roka -e ž 1. roka: kar nyh roka im. ed. ſe je doteknila, ty drugi nej ſo ſmeli ſe dotekniti ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke rod. ed. vsame, inu hudizha krona ǀ Mezh pres ene rokè rod. ed. nemore vſekat ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke rod. ed. vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ kadar roko tož. ed. k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj ǀ Se tebi odklajna, rokò tož. ed. Kusuje, u'serzi pak sheli tuojo ſmert ǀ ſcepter v'roko tož. ed. mu dadò ǀ eno rano ſi ſturita na roKi mest. ed. ǀ ſo dershali v'roki mest. ed. ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ta obluba je naroKi +mest. ed. samerKana ǀ nihdar is ſvojo roko or. ed. nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ s'ſvojo mogozhno rokò or. ed. ǀ karkuli s'rokò or. ed. je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama or. dv. grabit ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke im. mn. bijeio ǀ Kakor ſo taiste S. rokè im. mn. polne nebeſhke slatkusti ǀ s' dellam ſvojh rok rod. mn. shivè ǀ vſy vashi andli ſrezhnu vam ſo od rok rod. mn. shli ǀ je dershal enu piſſmu, kateru Papesh is rok rod. mn. vſame ǀ Dagon bi ne bil glave, inu rouk rod. mn. ſi polomil ǀ je vſe ſrezhnu od rauk rod. mn. shlu ǀ David je leto lepo zhednoſt imel, de vſe je s'rauk rod. mn. Boshijh vſel ǀ tem koſzom je bila s'rok rod. mn. sbila taisto poſodo ǀ imamo s'rouk rod. mn. Boshijh vſeti ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij rod. mn. sdere ǀ ſuoje s: roke tož. mn., inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè tož. mn., inu nogè odſekat ǀ temu bolnimu Boshjo Martro v'roke tož. mn. da ǀ nej hotel v'rouke tož. mn. ſvoijh puntarju paſti ǀ Kadar v'rokhe tož. mn. ym pride ena debela tiza ǀ je hotel v' spumladi na nogah, inu na rokah mest. mn. s' debelimi shibli preboden biti ǀ Po rokoh mest. mn. ǀ je preſelzo v'rokah mest. mn. dershal ǀ s' eno paſtirskoſtirsko palzo urokah +mest. mn. ǀ s' rokami or. mn. jo shokajo, ali gramlaio ǀ s'respetèmy rokamy or. mn. te greshne dushe zhaka ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij or. mn. bi vaſs hotu objeti ǀ Ieſt tipam s'rokamij or. mn. ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy or. mn. 2. stran: Verſite mresho na deſno roko tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.-Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sǫ̑dar, -rja, m. der Fassbinder, Mur., Cig., Jan., nk.; sodar nabija leseno posodo, Ravn. (Abc.); Sodar glasni vže nabija sode, Levst. (Zb. sp.); — tudi: sodár.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

splákniti, -plȃknem, vb. pf. abspülen, abschwemmen: kako posodo s., Dict., Cig., Jan., Gor., Notr.; rudo s. (schlämmen), Cig.; — wegspülen: s. kaj s česa, Cig.; — prim. izplakniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

splavíti 1., -ím, vb. pf. 1) dahinschwemmen, fortschwemmen, verflößen; les s., Cig.; splavljena drva, das Flößholz, Cig.; — 2) die unzeitige Leibesfrucht zur Welt bringen, abortieren, Cig., C., Ščav.; s. dete, Vod. (Bab.); — 3) = splakniti, abspülen: posodo s., C.; dež je polja splavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

svoj -a zaim. svoj: kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena: s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

umívati, -am, vb. impf. ad umiti; waschen; posodo u.; roke si u.; u. se, sich waschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

usǫ́diti 2., -im, vb. pf. = posoditi, Rib.-Mik.; — u. si (se) pri kom, = na posodo vzeti, Cig., C., Lašče-Levst. (M.), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

usǫ́jati 2., -am, vb. impf. ad 2. usoditi; u. si pri kom = na posodo jemati, Cig.; = u. se pri kom, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vẹ́zniti 2., -nem, vb. pf. umstürzen: v. posodo, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vŕhati, vȓham, vb. impf. 1) = vejati, (das Getreide) reinigen, Jan., Kras; — 2) = z vrhom polniti posodo, Notr.; vrhan, gehäuft voll: vrhana mera, Tolm., Kras-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.