potóček -čka m (ọ̑) manjšalnica od potok: potoček šumi;
bister potoček / voda teče v potočkih / potočki znoja so mu tekli po čelu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
skakljáti -ám nedov. (á ȃ) lahkotno, z majhnimi skoki se premikati: ptiči skakljajo / skakljati sem in tja / ekspr. prsti pianista so vedno hitreje skakljali po tipkah / ekspr. potoček skaklja čez travnik lahkotno tečeskakljáje :
skakljaje se približati
skakljajóč -a -e:
skakljajoča hoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
šumljáti -ám nedov.(á ȃ) na rahlo šumeti: listje šumlja v vetru / šumljati s papirjem / po dolini šumlja bister studenec / dež je tiho šumljal po strehi šumljajoč padalšumljáje :
ob poti šumljaje teče potoček
šumljajóč -a -e:
list papirja je šumljajoč poplesaval po stopnicah; tiho šumljajoči valovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žuboréti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori;
prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir // s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba;
od vsepovsod je žuborela človeška govorica 3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli // živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci žuborèč -éča -e:
voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
brbljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja;
brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja;
venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja;
v loncu brblja juha brbljajóč -a -e:
živahno brbljajoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
gradíti -ím nedov. (ī í) 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico;
graditi nova stanovanja;
graditi iz trdnega materiala;
graditi v lastni režiji;
brezoseb. zdaj se veliko gradi;
graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi svoj značaj 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo;
graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi 3. delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček // deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju;
ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti;
graditi na veri v ustvarjalno moč množic
● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagal
♦ meteor. gradi se območje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvijagradèč -éča -e:
neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik
grajèn -êna -o:
montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prižuboréti -ím dov. (ẹ́ í) žuboreč priteči: iz zemlje je prižuborel studenec;
besede so prižuborele kot potoček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
usèd -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od usesti se: used tal, zemlje 2. vdolbina, jama, nastala zaradi usedanja tal: po usedu je tekel potoček;
used na barju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žlampáti -ám nedov. (á ȃ) 1. hlastno zajemati kaj redkega, tekočega z gobcem: kobila, svinja je žlampala;
žlampati pomije;
žlampati iz vedra 2. nizko hlastno, v velikih požirkih piti: ulegel se je ob potoček in žlampal;
žlampati vodo / žlampati pivo, vino / po ženini smrti ni več pil, ampak žlampal pil alkoholne pijače v velikih količinah; celo popoldne sta žlampala po gostilnah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
potóčič -a m (ọ̑) star. potoček: pod vrbjem je tekel potočič;
bister potočič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.