pôtok -óka m (ó ọ́)
1. manjša, v strugi tekoča voda: potok se izliva v reko; potok šumlja, žubori; ob cesti teče potok; potok se vije med skalami; pozimi potok včasih zamrzne; prebresti potok; regulirati potok; skočiti čez potok; ob potoku rastejo vrbe; bister, čist, hladen potok; potok, bogat z vodo / gorski potok / voda odteka v številnih potokih; ekspr. pot mu je v potokih tekel po hrbtu / poleti je potok suh potočna struga
 
ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina
 
geogr. ledeniški potok ki teče izpod ledenika
2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika količina česa tekočega: potoki krvi, solz / potok besed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

pôtok -óka m (ó ọ́) šumljanje ~a; Voda teče v številnih ~ih; poud.: Pot mu v ~ih teče po hrbtu; ~i solz |velika množina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

pôtok -óka m
manjša, v strugi tekoča vodapojmovnik
GLEJ ŠE SINONIM: veliko3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024

pôtok Frazemi s sestavino pôtok:
kàj je têklo v potókih, krí je têkla v potókih, têči v potókih

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

pótok potọ́ka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

pótok, -tǫ́ka, m. 1) der Bach; krvi, solza potoci, Ströme von Blut, von Thränen; — 2) od potoka do zatoka sveta, vom Anfang bis zum Ende der Welt, BlKr.; — redkeje: potòk, -tǫ́ka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

pòtok -óka tudi -óuka m potok, reka: vdaro je potok vhi'zo ono KŠ 1771, 186; On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; gda ga je szrecsen gorinájdes – kre Jordána potoka KOJ 1845, 126; I ſzoboutni dén ſzmo vo sli zmeſzta kpotoki KŠ 1771, 392; Bližávajmo se k potoki AI 1878, 3; K-ednomi potoki prisla AI 1875, kaz. br. 7; i krſztseni ſzo vſzi v-Jordánſzkom potouki KŠ 1771, 103; Rake loviti v-potokê KAJ 1870, 79; potoczke z-csrvá nyegovoga bodo tekli 'zive vodé KŠ 1771, 290; Tak i bregouvje kako potoczke, zmejſzt tekli bodejo BKM 1789, 445; ino potoczi Beliálszki szo me presztrasili TA 1848, 10; i ſzpádnola je [zvejzda] na trétyi táo potokouv KŠ 1771, 781; potokov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

potok [pótok] ali [potȍk] samostalnik moškega spola

potok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

potok samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

potok mF9, acesis, -sisenu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom kakor rigilzi roshe; alveusgraben v'potoki, ſtruga; erivarevodé reſpelati, ali is potoka, ſem ter tam odpelati; euripus, -pien potok, kateri en krail[!] okuli inu okuli obdá; fluviustekozha voda, potok; rivus, -vipotok, ſtruga; torrensen derèzhi potok, en nagil potok; trames, -tisena berv zhes potok

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

potok -a m reka, potok: greh je en derezhi potok im. ed. ǀ Tantalus, ta na ſred eniga frishniga potoka rod. ed. ſtoji ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu potoku daj. ed. ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku daj. ed. pò uodo ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi potok tož. ed. Iordan zhes pojti ǀ Sabinus enkrat je bil ven globok potok tož. ed. padil ǀ ſe ven kamen ſadene, ter v'potok tož. ed. berbuti ǀ ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu mest. ed. Iordanu ǀ Vſi studenzi, inu potoki im. mn. krijvavi ratajo ǀ vsy potoki im. mn., reke, inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ kir nej bilu ſtudenizu, inu potoku rod. mn. ǀ te frishne studenze je v'krij preobernila; s'potoku rod. mn. je shabe ſturila ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke tož. mn., jeſera restallal ǀ nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

potok -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

potok sam. m ♦ P: 25 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

pôtok potóka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

pôtok potóka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

potok

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

potok

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

potok m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

potokˈpoːtȯk pȯˈtọːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Potokˈpoːtȯk pȯˈtọːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Arboretum Volčji »potok« ali »Potok«?

Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bršljinski potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bršljinskega potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
potok na Dolenjskem
IZGOVOR: [bəršlínski pôtok], rodilnik [bəršlínskega potóka]
BESEDOTVORJE: bršljinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Črni potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnega potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
potok pri Litiji
IZGOVOR: [čə̀rni pôtok], rodilnik [čə̀rnega potóka]
BESEDOTVORJE: črnopotoški
PRIMERJAJ: Črni Potok

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Črni Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmartno pri Litiji
IZGOVOR: [čə̀rni pôtok], rodilnik [čə̀rnega potóka]
BESEDOTVORJE: Črnopotočan, Črnopotočanka, Črnopotočanov, Črnopotočankin, črnopotoški
PRIMERJAJ: Črni potok

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Dolenji Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kostel
IZGOVOR: [dolénji pôtok], rodilnik [dolénjega potóka]
BESEDOTVORJE: Dolenjepotočan, Dolenjepotočanka, Dolenjepotočanov, Dolenjepotočankin, dolenjepotoški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Jablaniški potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jablaniškega potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
potok pri Litiji
IZGOVOR: [jáblaniški pôtok], rodilnik [jáblaniškega potóka]
PRIMERJAJ: Jablaniški Potok

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Jablaniški Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jablaniškega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmartno pri Litiji
IZGOVOR: [jáblaniški pôtok], rodilnik [jáblaniškega potóka]
BESEDOTVORJE: Jablaniškopotočan in Potočan, Jablaniškopotočanka in Potočanka, Jablaniškopotočanov in Potočanov, Jablaniškopotočankin in Potočankin, jablaniškopotoški in jablaniški
PRIMERJAJ: Jablaniški potok

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Kačji Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kačjega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kočevje
IZGOVOR: [káčji pôtok], rodilnik [káčjega potóka]
BESEDOTVORJE: Kačjepotočan, Kačjepotočanka, Kačjepotočanov, Kačjepotočankin, kačjepotoški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Kamni Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamnega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Trebnje
IZGOVOR: [kámni pôtok], rodilnik [kámnega potóka]
BESEDOTVORJE: Kamnopotočan, Kamnopotočanka, Kamnopotočanov, Kamnopotočankin, kamnopotoški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Krvavi Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Krvavega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [kərvávi pôtok], rodilnik [kərvávega potóka]
BESEDOTVORJE: Krvavopotočan in Krvavčan, Krvavopotočanka in Krvavčanka, Krvavopotočanov in Krvavčanov, Krvavopotočankin in Krvavčankin, krvavopotoški in krvavški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ledeníški pôtok -ega -óka m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ledeníški pôtok -ega potóka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ledeníški pôtok -ega potóka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Lóški Pôtok -ega -óka m, zem. i. (ọ̑ ó ọ̑ ọ́) v ~em ~u
loškopotóški -a -o, neurad. potóški -a -o (ọ̑; ọ̑)
Loškopotóčan -a, neurad. Potóčan -a m, preb. i. (ọ́; ọ́)
Loškopotóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Rački potokˈraːčkė ˈpoːtȯk -ėga pȯˈtọːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Rački Potokˈraːčkė ˈpoːtȯk -ėga pȯˈtọːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Sklanjanje dvojnih imen krajev: »Hrib - Loški Potok« in »Pri Cerkvi - Struge«

Kot vidite, sta obe imeni krajev sestavljeni iz dveh delov, ki ju ločuje nestični vezaj. Kolikor vem, se pri imenih krajev sestavljenih iz dveh naselbinskih imen (npr. Šmarje - Sap) sklanja oba dela. Npr.: Živim v Šmarju - Sapu.

Kako pa je v zgornjih dveh primerih, kjer drugi del imena kraja (Loški Potok, Struge) predstavlja nenaselbinsko lastno ime? Ali se prav tako sklanja oba dela ali zgolj prvega? Primera:

  • Prometna nesreča se je zgodila pri Hribu - Loškem Potoku.
  • Prometna nesreča se je zgodila pri Hribu - Loški Potok.

Kateri primer je torej pravilen? Prvi ali drugi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Srednji Potok gl. Pri Poljancu

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Topli potokˈtoːplė ˈpoːtȯk -ėga pȯˈtọːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Vôlčji Pôtok -ega -óka [u̯č] m, zem. i. (ȏ ó ȏ ọ́) v ~em ~u
volčjepotóški -a -o [u̯č] (ọ̑)
Volčjepotóčan -a, neurad. Vôlčan -a [u̯č] m, preb. i. (ọ̑; ȏ)
Volčjepotóčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Zapis imena »Hrib - Loški Potok«

Zanima me, kaj je med Hribom in Loškim Potokom – nestični vezaj ali nestični pomišljaj? Veliko zapisov na spletu vsebuje celo stični vezaj, vendar si takšne rabe nikakor ne znam pojasniti. Gre morda za dvojno ime (kot je Šmarje - Sap)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Število zadetkov: 41