povračílo -a s (í) 1. kar se naredi, da komu kot nadomestilo, odškodnina: dati, terjati povračilo škode;
povračilo izdatkov, potnih stroškov;
ima pravico do povračila / odlašati s povračilom; določiti način povračila // znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega: izplačati, odobriti povračilo za vožnjo / denarno povračilo
♦ pravn. povračilo za osebni dohodek nadomestilo za osebni dohodek; povračilo za ločeno življenje nadomestilo za ločeno življenje2. kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: dobiti povračilo za pomoč;
povračilo za ljubezen, skrb, trud / zagrozili so, da bodo za povračilo pobili dvajset talcev
● knjiž. prisegel mu je povračilo maščevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
regrés -a m (ẹ̑) 1. znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust: letošnji regres bo zadostoval za nekaj dni počitnic na morju;
dobiti regres;
minimalni regres;
izplačilo regresa;
višina, znesek regresa;
plača, božičnica in regres 2. subvencija, ki jo komu da država, kaka organizacija, zlasti za prodajo, nakup česa po nižji ceni: izplačati kmetom, proizvajalcu, trgovini regres;
dati, odobriti regres;
pospeševati proizvodnjo z regresi in premijami;
regres za nakup gnojil / regres za malico, vožnjo v šolo subvencija3. pravn. pravica osebe, ki je izpolnila obveznost druge osebe, da od te zahteva povračilo: porok ima, je uveljavil regres / menični regres pravica izpolnitelja menične obveznosti, da od drugih obveznikov zahteva povračilo// povračilo glede na to pravico: zahtevati regres / regres znaša tisoč evrov
● knjiž. na nekaterih kmetijah ni prišlo le do gospodarskega zastoja, ampak celo do regresa regresije, nazadovanja
♦ psih. regresija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čàs čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas;
čas teče;
ekspr. čas beži, se vleče;
meriti čas;
enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasoma2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj ni časa za take stvari;
za kratek čas je skočil k sosedu;
gradnja je odložena za nedoločen čas;
ves čas je stal;
že dalj, dolgo časa ni bilo dežja;
že nekaj časa ga čakam;
čez nekaj, nekoliko časa sem ga zopet srečal;
pog. vsake toliko časa je treba stroj očistiti od časa do časa;
imeli smo toliko časa, da smo si ogledali najnujnejše;
narediti kaj v doglednem, rekordnem času;
delo je opravil v istem času kot drugi;
veliko časa je porabil za učenje;
med tem časom, ko ga ni bilo doma, se je marsikaj spremenilo / star. ta čas tajnik zdaj, sedaj / čez čas je spet spregovoril čez nekaj časa; določen čas ga ne bo nekaj časa; pog.: en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas se je spet oglasil čez nekaj časa / pred časom so bili še vsi njegovega mnenja do nedavnega, ni dolgo od tega / od časa do časa je drget prešinil zemljo v manjših časovnih presledkih; ves čas, odkar je prišla, samo klepeta kar naprej, neprestano / za čas nam je izginil izpred oči za kratek čas, za trenutek; umakniti se za časa začasa// točka v neomejenem trajanju: objavili so datum, čas in kraj prireditve, odhoda / napovedovalec v radiu je povedal točen čas koliko je ura / od tistega časa ni več govoril 3. omejeno trajanjea) s katerim človek razpolaga: pridem, če bo čas;
nima časa za razvedrilo;
s pridom izrablja svoj čas;
nočem vam krasti dragocenega časa;
ekspr. po gostilnah trati, ubija, zapravlja čas;
zmeraj najde čas za branje;
pog. utrgala, vzela si je čas za vzgojo otrok;
takrat ni bilo časa za pogajanje dovolj časa / ker ni v službi, ima dosti časa prostega časa; izgubljen, zapravljen čas nekoristno porabljen / prosti čas s katerim človek po opravljenem poklicnem delu lahko sam razpolagab) s prilastkom ki je dogovorjeno ali določeno za kaj: čas za povračilo dolga je pretekel;
opravil je vse v prej določenem času;
za prijavo je že skrajni čas;
zadnji čas je, da to storiš;
dali so mu čas za premislek;
ni še čas za kosilo / obratovalni čas / vrnil se je o pravem času, ob času pravočasno / trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; zaradi nezadostne hrane umre dosti ljudi pred časom prekmalu, prezgodaj / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; deljen, izmeničen delovni čas; gibljivi ali fleksibilni delovni čas delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; osemurni delovni čas / odpiralni čas ko je ustanova, poslovalnica, trgovina odprta za strankec) s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj: bo že prišel čas, ko bova obračunala;
spregovoril je ob nepravem času, v ugodnem času;
do koče smo prišli ravno pravi čas, potem se je ulila ploha;
to ni primeren čas za obiske, učenje;
takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas / naš čas še ni prišel; njegov čas je minil / ekspr. čas je že, da poveste svoje pripombe potrebno, nujno je; čas je pozabiti stare razprtije č) s prilastkom v teku dneva, leta: vsak dan odhaja ob istem času;
čas košnje, čas največjega dela;
v času glavne sezone;
v času od zgodnje jeseni do začetka zime;
poletni, zimski čas;
predpustni čas;
zdravnik mora k bolniku ob vsakem času kadarkoli / vsak čas se lahko vrne kmalu, vsak hip / pomlad je najlepši letni čas / z oslabljenim pomenom: v večernem času se je zrak prijetno ohladil zvečer; v času počitnic med počitnicami, o počitnicahd) s prilastkom v življenju, bivanju: čas mladosti, staranja;
v času zorenja 4. tudi mn., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: ta čas mi bo ostal za vedno v spominu;
to je bil za narod usoden, odločilen čas;
poznata se iz študentskih časov;
razvoj gospodarstva v povojnem času;
v prejšnjih, davnih, starih časih;
bil je eden največjih umetnikov vseh časov;
v času okupacije, turških vpadov / to je nenavadno za naš čas sedanjost; tu je vse tako kot prejšnje čase nekdaj, v preteklosti / za časa Rimljanov / v zadnjem času, zadnje čase si se zelo spremenil; prve čase je imela še nekaj upanja sprva; svoj čas svojčas, svoje čase je bil velik gospod nekoč, prej// razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju: danes niso časi za tako brezskrbno življenje; ni se mogel prilagoditi novemu času; za tiste čase so bile njegove ideje napredne; v teh časih tak človek ne more najti razumevanja; današnji, dobri, stari časi; težki, žalostni časi; pesn. grenki časi; ekspr. obetajo se mu zlati časi / gledališče je ogledalo časa; delo je napisano v duhu časa; odnesel ga je tok časa / ekspr. to so bili časi! dobri, imenitni
● odločite se, še je čas ni še prepozno; prišel bom, če mi bo čas dopuščal če bom imel čas; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; stavbo je že načel čas, ekspr. zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. s tem ne bom izgubljal časa se ne bom ukvarjal; s petjem si krajša čas se zabava, odganja občutek praznote; ekspr. bogu čas krasti lenariti; s klepetanjem si preganja čas se kratkočasi, se zabava; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; vidita se na redke, ekspr. svete čase malokdaj, poredkoma; ekspr. na, za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; publ. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; iti, hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. že lep čas nismo videli dobrega filma precej dolgo; dolg čas dolg čas mu je dolgčas; ekspr. dolg čas prodajati dolgočasiti se; iz dolgega časa si žvižga iz dolgočasja; od dolgega časa je ves bolan od dolgočasja; kratek čas delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; slikanje mu je le za kratek čas za razvedrilo, v zabavo; ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; star. bliža se ji njen čas porod; svoj čas je preživel mirno svoje življenje; star. bolnik ima svoje čase obdobja, ko ga bolezen napade; vsako delo potrebuje svoj čas se ne da opraviti v prekratkem roku; njegovo delo v svojem času ni našlo razumevanja ob nastanku; bilo je ob tistem času, ko se mu je rodil otrok tedaj; toliko časa je delal, pa nima svojega kotička dolgo, daljši čas; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; kolo časa se ne more obrniti nazaj preteklost se ne vrne; knjiž., ekspr. bil je pravi otrok svojega časa človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal; ekspr. je na tesnem s časom ima zelo malo časa (za kaj); ekspr. za božji čas! izraža nejevoljo, nestrpnost; čas celi rane; čas prinese svoje po daljšem trajanju se stvari omilijo; pustimo času čas pustimo, da se stvari normalno razvijajo; vse ob svojem času; vsaka reč le nekaj časa traja vse se spremeni, nič ni večno; njegov odstop je samo še vprašanje časa moral bo odstopiti, samo ne ve se še, kdaj; preg. čas je zlato
♦ astron. sončni čas po Soncu merjeno trajanje; krajevni ali lokalni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; fiz. nihajni čas čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; fot. čas osvetlitve trajanje osvetlitve filma pri fotografiranju; aparat z več časi z napravami za uravnavanje trajanja osvetlitve; geogr. greenwiški čas; jezikosl. čas gramatična kategorija za izražanje sedanjosti, preteklosti in prihodnosti glagolskega dejanja; sedanji, pretekli, prihodnji čas; prislovno določilo časa; tvorba časov; kem. razpolovni čas čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; pravn. čakalni čas; čas zastaranja; šol. učni čas trajanje pouka; šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nadomestítev -tve ž (ȋ) glagolnik od nadomestiti: nadomestitev obolelih delavcev z zdravimi / zahtevati odškodnino za nadomestitev škode plačilo, povračilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
napŕtiti -im dov. (ŕ r̄) 1. nadeti na hrbet: naprtiti nahrbtnik, vrečo 2. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtili so mu odgovorno delo;
to predavanje bodo naprtili njemu / naprtiti komu dajatve, povračilo stroškov // napraviti, da je kdo dolžen skrbeti za koga: naprtili so ji otroka; naprtil si je številno družino // napraviti, da je kdo v določenem stanju: z lahkomiselnim ravnanjem so mu naprtili bolezen; naprtiti komu pomanjkanje; s tem dejanjem si je naprtil krivdo za neuspeh 3. ekspr. pripisati, prisoditi: naprtili so mu najslabše lastnosti / naprtiti komu tatvino, zločin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odgovórnost -i ž (ọ́) 1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičiloa) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice: odgovornost lahko preide na drugo osebo;
hotel se je rešiti odgovornosti za prejšnje delovanje;
odgovornost staršev za dejanja mladoletnih otrok;
zahtevati odgovornost pri delu;
enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev / sprejeti odgovornost za odločitev; ekspr. kdo nosi odgovornost za to je odgovoren / objektivna odgovornost odgovornost nadrejenega za namerne ali nenamerne napake, kriminalna dejanja, ki so jih storile osebe pod njegovo pristojnostjo, čeprav pri tem ni bil udeležen in o tem ni nič vedel / podjetje prevzema odgovornost za kvaliteto izdelkov jamstvob) če se z zaupano osebo, stvarjo zgodi kaj negativnega: niso ga vzeli s seboj, ker bi bila to zanje prehuda odgovornost / na odgovornost uporaba stopnic na lastno odgovornost; pojdi na mojo odgovornost; to je storil na svojo odgovornost // dolžnost skrbeti za prevzeto obveznost, uresničitev kake naloge: sprejeti odgovornost za napredek dežele; breme odgovornosti; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni// odnos do česa negativnega, kot bi bil povzročitelj, storilec: odklanjati odgovornost za neuspeh; pripisati mladini odgovornost za kulturno mrtvilo; radi bi zmanjšali svojo odgovornost za krizo v meddržavnih odnosih 2. lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti: pri tej odločitvi je pokazal veliko odgovornost in življenjsko modrost;
razvijati odgovornost in samostojnost mladine;
ravnati brez odgovornosti;
merilo odgovornosti študentov so njihovi uspehi 3. naloga, obveznost: skrbeti za promet s tako zastarelimi napravami je prevelika odgovornost;
zaupati komu nove odgovornosti 4. odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje: obstaja odgovornost podrejenih do nadrejenih in obratno / ekspr. prevzeti odgovornost pred zgodovino 5. lastnost, značilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost: ni se zavedal odgovornosti zaupane naloge;
odgovornost odločitve
● ekspr. kakšna odgovornost je voditi mlade ljudi kako težko je; publ. klicati, poklicati koga na odgovornost odgovor
♦ pravn. civilna odgovornost odgovornost za škodo, ki ne izvira iz kaznivega dejanja; disciplinska odgovornost odgovornost zaradi neizpolnjevanja ali malomarnega izpolnjevanja delovnih obveznosti; kazenska odgovornost odgovornost krivega in prištevnega ali zmanjšano prištevnega storilca kaznivega dejanja; krivdna odgovornost; materialna odgovornost odgovornost za povračilo premoženjske škode; odškodninska odgovornost; osebna odgovornost odgovornost določene osebe same kot fizične osebe; psih. odgovornost sposobnost zavestno sprejemati posledice svojih odločitev, ravnanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
stókraten tudi stókráten -tna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ā) stokrat tolikšen: stokratna povečava opazovanega vzorca / ekspr. stokratno povračilo večkratno, mnogokratno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
térjati -am nedov. (ẹ̑) 1. zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: terjati dolžnika;
terjal jih je, naj mu vrnejo denar / terjati davke, dolg / terjati plačilo škode; terjati povračilo stroškov / terjati koga za najemnino / založnik je terjal obljubljeni rokopis 2. knjiž. odločno zahtevati kaj: ljudstvo terja svoje pravice;
terjati zemljo in svobodo / terjati ponovno obravnavo; terjati revizijo obsodbe; terjati umik tuje vojske; terjali so, da predsednik odstopi / od njega ne smemo terjati preveč zahtevati3. nav. 3. os., knjiž. izražati nujnost, potrebnost česa: problem terja hitro rešitev;
razvoj terja odpravo družbenih nasprotij;
dogodki terjajo, da se moramo hitro odločiti / gradnja ceste terja velike stroške je zelo draga; to terjajo navade je potrebno zaradi navad; ravnal je, kot sta terjala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; raziskava bo terjala veliko dela in časa zanjo bo potrebno; zamenjava izrabljenega dela terja nekaj enostavnih gibov se opravi z nekaj enostavnimi gibi / nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je biloterjajóč -a -e:
uprli so se, terjajoč svoje pravice; terjajoč glas
térjan -a -o:
terjani znesek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
vračílo1 -a s (í) 1. kar se komu vrne: dobiti, prejeti vračilo / vračilo za škodo povračilo; vdanost jim je bila vračilo za pomoč 2. glagolnik od vračati ali vrniti: vračilo posojila;
rok vračila / prosimo za čimprejšnje vračilo kot opozorilo prosimo, vrnite čim prej / zavlačevati z vračilom rokopisa z vrnitvijo; zastar. vračilo stroškov povrnitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
aranžmá -ja m (ȃ) 1. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje;
izložbeni aranžma / cvetlični, cvetni aranžma; klasični žalni aranžmaji; aranžma iz suhega cvetja; izdelovanje, priprava novoletnih, velikonočnih namiznih aranžmajev; razstava prazničnih aranžmajev 2. turistična storitev, ki je vnaprej pripravljena, organizirana: najti, ponujati ugoden aranžma;
zajtrk in večerja sta vključena v ceno aranžmaja;
počitniški, potovalni aranžma v tujini;
povračilo vplačanega aranžmaja;
stroški odpovedi aranžmaja / turistični aranžma 3. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma;
finančni, kreditni aranžma;
aranžma s sosednjo državo o večmilijonskem kreditu 4. glasb. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo;
godalni aranžma;
aranžma za pihalni orkester;
pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja / glasbeni aranžma
♦ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
desetéren -rna -o prid.(ẹ̑) desetkraten: deseterna vrednost;
deseterno povračilo // ki je iz desetih delov, enot: deseterni odmev klicev desetérno prisl.:
kar smo zamudili, si hočemo deseterno pridobiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
oškodovánec -nca m (á) kdor je oškodovan: oškodovanec je zahteval povračilo;
povrniti škodo oškodovancu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
stóodstóten -tna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. ki znaša sto odstotkov: stoodstotna udeležba na volitvah;
dobiti stoodstotno povračilo 2. ekspr. popoln, vsestranski: nikoli ne bo stoodstoten Američan / uspeh je stoodstoten; zahtevati stoodstotno natančnost pri delu / stoodstotni invalid stóodstótno prisl.:
udeležiti se volitev stoodstotno; predstava je stoodstotno uspela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
eksploatírati -am nedov. (ȋ) 1. dajati komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: eksploatirati delavce 2. uporabljati kaj v gospodarske namene: eksploatirati rudnik eksploatíran -a -o:
eksploatiran delavski razred
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izkoríščati -am nedov. (í) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko uporablja: ljudje so izkoriščali podzemeljske jame za bivanje;
dobro izkoriščati prostor / prav izkoriščati prosti čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: dobro izkoriščati krmo;
izkoriščati stroje / izkoriščati gorivo 3. delati, da kaj prinaša ugodnosti: izkoriščati položaj na tržišču / izkoriščati ugodne priložnosti // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izkoriščal je svoj službeni položaj / izkoriščali so njeno dobroto, naivnost, stisko 4. dajati komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: izkoriščati delavce 5. uporabljati kaj v gospodarske namene: izkoriščati gozdove, rudnike, zemljišča izkoriščajóč -a -e:
program se je namestil, izkoriščajoč varnostne luknje v računalniškem sistemu; izkoriščajoči družbeni sloj
izkoríščan -a -o:
izkoriščani delavci; načrtno izkoriščani gozdovi; racionalno izkoriščani stroji; sam.: nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izkoriščeválec -lca [iskoriščevau̯ca] m (ȃ) 1. kdor daje komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: brezobzirni izkoriščevalci;
izkoriščevalec delavcev, ljudstva;
oblast izkoriščevalcev;
nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi / izkoriščevalci suženjskega dela otrok // kdor koga izkorišča sploh: izkoriščevalci otrok; hinavci, lažnivci in izkoriščevalci 2. kdor kaj (neupravičeno) izkorišča: izkoriščevalci narave;
izkoriščevalci socialne pomoči;
izkoriščevalci sistema;
izkoriščevalci v gospodarstvu, politiki / izkoriščevalci kamnolomov, peskokopov / publ. komponist se je pokazal kot dober izkoriščevalec orkestrskega zvoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izkoriščeválka -e [iskoriščevau̯ka] ž (ȃ) 1. ženska, ki daje komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: izkoriščevalka delavk // ženska, ki koga izkorišča sploh: izkoriščevalka moških; lažnivka in izkoriščevalka 2. država, ustanova ali dejavnost, ki kaj (neupravičeno) izkorišča: nekateri vidijo v kulturi izkoriščevalko proračunskega denarja / največja izkoriščevalka sudanske nafte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izrabíti in izrábiti -im dov. (ī á) 1. popolnoma, v celoti porabiti: izrabiti ves kredit // napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko uporabi: izrabiti prostor / ves prosti čas izrabi za študij 2. napraviti, da kaj opravi svoj namen: maksimalno izrabiti stroj;
izrabiti energetske vire 3. napraviti, da kaj prinese ugodnosti: izrabiti ugodne razmere / izrabil je ugodno priložnost in zbežal // napraviti, da kaj neupravičeno prinese ugodnosti: izrabiti službeni položaj; izrabiti predpise 4. dati komu premajhno povračilo za delo, ki ga je opravil: brezobzirno izrabiti delavce 5. z dolgo rabo, uporabo napraviti kaj neuporabno, neprimerno: čopič je izrabil do držaja;
čevlji so se že izrabili;
stroj se je čisto izrabil / žival se pri težkem delu kmalu izrabi izčrpa, oslabiizrábljen -a -o:
dobro izrabljen čas; načrtno izrabljen prostor; stroj je že izrabljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izrábljati -am nedov. (á) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko uporablja: dobro izrabljati prostor / koristno izrabljati čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: maksimalno izrabljati stroje;
za elektrarne se izrabljajo tudi veliki slapovi 3. delati, da kaj prinese ugodnosti: izrabljati ugoden položaj na tržišču / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izrabljati službeni položaj; izrabljati neurejene razmere / izrabljati svoj vpliv na mladino 4. dajati komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: izrabljati delavce izrábljati se
z dolgo rabo, uporabo postajati neuporaben, neprimeren: stroji se izrabljajo
izrabljajóč -a -e:
izrabljajoč ugodno priložnost, so pobegnili
izrábljan -a -o:
gospodarsko izrabljane kolonije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odména -e ž (ẹ̑) zastar. nadomestilo, povračilo: za svoje delo ne more zahtevati od staršev odmene / denarna odmena / dati v odmeno za kaj v zameno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odpláčen -čna -o prid. (á) pravn. nanašajoč se na plačilo, povračilo: odplačni in neodplačni posli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
povračílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na povračilo: povračilni rok / povračilni zahtevki, zneski / povračilni napad, obisk / prepoved uvoza je nov gospodarski povračilni ukrep proti tej državi / povračilna tekma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pričnína -e ž (ī) pravn. povračilo stroškov priči: dobiti pričnino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
represálija -e ž (á) nav. mn. nasilno dejanje, nasilen ukrep, navadno kot povračilo za kako dejanje: protestirati proti streljanju talcev in drugim represalijam;
groziti z represalijami;
surove represalije;
okupatorjeve represalije nad civilnim prebivalstvom / za represalijo je okupator začel požigati vasi
♦ pravn. protipravno dejanje ene države kot odgovor na protipravno dejanje druge države// nasilno dejanje, nasilen ukrep sploh: tudi represalije niso preprečile stavke; represalije proti levičarskim gibanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
revánša -e ž (ȃ) 1. knjiž. povračilo, oddolžitev: pri dragem darilu je treba misliti na revanšo / opustil je misel na revanšo maščevanje / dati komu revanšo 2. šport. žarg. povratna tekma: dobiti, izgubiti revanšo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sejnína -e ž (ī) znesek, ki ga dobi udeleženec seje za nadomestilo, povračilo: izplačati sejnino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tálion -a m (ȃ) pravn. povračilo, kaznovanje z enakim zlom: pri zločinu je šlo za talion;
pravo taliona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
vzdárje -a s (ȃ) zastar. povračilo: dati komu vzdarje za darove / za vzdarje poslati šopek rož
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.