AcrePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
IZGOVOR: [ákre], rodilnik [ákreja]
BESEDOTVORJE: Acrejčan, Acrejčanka, Acrejčanov, Acrejčankin, acrejski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
AmapaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
IZGOVOR: [amápa], rodilnik [amápe]
BESEDOTVORJE: Amapčan, Amapčanka, Amapčanov, Amapčankin, amapski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
amazonskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na reko, pokrajino
IZGOVOR: [amazónski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Beloveška puščaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pragozd na meji med Poljsko in Belorusijo
IZGOVOR: [belovéška púšča], rodilnik [belovéške púšče]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon] 1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
brazilskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [brazílski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
burmanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [burmánski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ekvadorskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [ẹkvadórski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gȍzd gózda m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gvajanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [gvajánski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klímaksno stánje rastlínske zdrúžbe -ega -a -- -- s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mačéta -e ž (ẹ̑) v tropskem okolju enorezen dolg nož za sekanje, klestenje: skozi tropski pragozd si je utiral pot z mačeto / bili so oboroženi z noži in mačetami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
madagaskarskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [madagáskarski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
MaranhãoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
IZGOVOR: [maranjáo], rodilnik [maranjáa]
BESEDOTVORJE: Maranhãjčan, Maranhãjčanka, Maranhãjčanov, Maranhãjčankin, maranhãjski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
megahertz megahertza; in mégahêrc samostalnik moškega spola [mégahêrc] 1. iz fizike merska enota za izražanje frekvence, milijon hertzov; simbol: MHz1.1. procesorski takt računalniških procesorjev, izražen s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Megahertz, angl., frc. megahertz, iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑hertz
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nóter smer. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑)
1. gledati, stopiti ~; tja ~; poud. Pri enem ušesu mu gre ~, pri drugem ven |Ničesar ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; Fantje, le ~, ~
2. knj. pog.: Travniki segajo ~ do jezera prav, čisto; iti daleč ~ v pragozd |zelo daleč|; delati ~ v noč prav; ●biti ~ notri
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
okápi okápija samostalnik moškega spola [okápi] kopitar s temno rjavo dlako po trupu ter belimi in temnimi prečnimi progami po nogah, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Okapia johnstoni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. okapi, nem. Okapi iz nekega afriškega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ParaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
IZGOVOR: [pára], rodilnik [páre]
BESEDOTVORJE: Parec, Parka, Parčev, Parkin, parski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prȃ- predpona,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prá... predpona v sestavljenkah (ȃ) za izražanjea) prvotnosti, začetnosti: pracelica, pračlovek, pradomovina, pradomovinski, pragozd, praizvedba, prazahteva b) velike časovne odmaknjenosti (v preteklost): pradaven, prastar, prazgodovinski c) stopnje sorodstva za eno generacijo naprej ali nazaj: prababica, pradedovski, pravnuk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prágòzd -gôzda tudi prágózd -a m, mn. prágozdôvi tudi prágôzdi tudi prágózdi (ȃ-ȍ ȃ-ó; ȃ-ọ̑) 1. gozd, ohranjen v naravnem stanju: izgubiti se v pragozdu;
bukov pragozd na Gorjancih / tropski pragozdovi 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: ni se znašel v pragozdu miz, klopi in stolov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prágòzd -gôzda tudi prágózd -a m, mn. prágozdôvi -ôv tudi prágôzdi tudi prágózdi -ov (ȃȍ ȃó; ȃọ̑) tropski ~ovi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prágòzd -gózda
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024
prágòzd, -gózda, m. der Urwald, Cig. (T.), C., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prágózden in prágôzden -dna -o prid. (ȃ-ọ̑; ȃ-ó) nanašajoč se na pragozd: pragozdne rastline, živali / pragozdni rezervat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prálẹ̑s, m. = pragozd, der Urwald, Šol., Let.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Rio Grande do SulPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
IZGOVOR: [ríjo gránde do súl], rodilnik [ríja gránda do súl]
BESEDOTVORJE: Riograndčan, Riograndčanka, Riograndčanov, Riograndčankin, riograndski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
RogPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
skrajšano ime za Kočevski rog
IZGOVOR: [rók], rodilnik [róga]
BESEDOTVORJE: roški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sámoohranjeválen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki se ohranja sam, samodejno: pragozd je samoohranjevalni sistem / samoohranjevalna moč, sposobnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ūjma -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
utréti utrèm tudi utárem dov., utrì utríte, utŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. z odstranjevanjem česa ovirajočega narediti kaj: utreti gaz do hiše;
utrli so si pot skozi pragozd / potok si je utrl novo strugo 2. v zvezi utreti pot omogočiti komu, da kam gre, pride: utrl nam je pot skozi množico;
ta poraz je utrl sovražniku pot v zaledje / uspeh mu je utrl pot v svet // publ. omogočiti nastop, uveljavitev: utreti pot sodobnim idejam; novi način dela si je že utrl pot 3. s silo, pritiskom narediti, da kaj na kakem mestu ni več celo: drevo je padlo na streho in jo utrlo;
šipa se je utrla / jajca so se utrla utŕt -a -o:
utrta gaz, pot; utrto steklo žepne ure
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.