prápor -a tudi -ja m (á) 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor;
nositi prapor;
društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora// star. zastava3: razobesiti prapore / bojni prapori
● vznes. vzdignil je prapor svobode in napredka začel je boj za svobodo in napredek; ekspr. delavci so na svoj prapor zapisali zahtevo po osemurnem delavniku začeli so se boriti za osemurni delavnik2. nekdaj manjša vojaška enota: za konjenico je korakalo osem praporov lokostrelcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prápor -a tudi prápor -ja m, druga oblika s -em (á; á) gasilski ~; star. zastava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prápor -a
m zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
prápor -a in -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prápor, m. die Fahne, Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
čebelárski prápor -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Sklanjanje samostalnika »prapor«
Kako sklanjamo samostalnik prapor?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.