pravíčno nač. prisl. (í) ~ soditi; biti ~ kaznovan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravíčno prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
pravìčno prisl. pravično: Akoſze Bosja ſzvéta reics cſiſzto ino pravicsno gláſzi TF 1715, 27; ali lon, nyim pravicsno naj vö dájo KŠ 1754, 221; Kakda ſze Bo'za rejcs csiſzto i pravicsno gláſzi KŠ 1754, 157; Ár je pravicsno pri Bougi nazáj plácsati onim znevolami KŠ 1771, 626; Teda plácsa pravicsno, Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; Pred obcsinov ſzta pravicsno, i dreſzélno pripovidávala KM 1790, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravično prislovPRIMERJAJ: pravičen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pravično prisl., F
4,
fas, ṡlépa, prou, neprepovédanu, ſpodobnu, ſlobodnu,
pravizhnu;
justè, pravizhnu, po pravizi;
legitimè, pravizhnu, po poſtavi;
rectùm, pravizhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravično prisl. pravično:
G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ kar ſe je njemu pravizhnu sdelu je potpiſsal ǀ pravjzhnu, inu andohtliu sazhne shiveti ǀ Ti bi mogal prauizhnu myr timu greshnimu zhloveku odpovedat ǀ de bi brumnu, inu pravizhinu shiveli ǀ glaſs tega reshaleniga, inu pravizknu Serditiga Boga primer.> Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim pomagat ǀ sdai pravizhnishi ſe samorio toshit, kakor nekadaj ſe je toshil ta reuni Job zhes ſvoje priatele
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravično prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravično1 prisl. ♦ P: 16 (TC 1550, *P 1563, TO 1564, KB 1566, TL 1567, TC 1574, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravično2 povdk. ♦ P: 2 (TL 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravíčen -čna -o prid., pravíčnejši (ī) 1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli: pravičen človek;
do sosedov je pravičen;
bila je pravična: vsem je dala primerno plačilo // ki pri presojanju, vrednotenju upošteva resnico, dejstva in ravna v skladu z moralnimi in drugimi priznanimi načeli: pravičen kritik, sodnik, učitelj; pravičen in krivičen / biti filmu pravičen; pravičen do zgodovine 2. nav. ekspr. ki je v skladu z resnico, dejstvi ter moralnimi in drugimi priznanimi načeli, pravili: dobiti pravično odškodnino;
ta kazen, ocena je pravična / graditi nov, pravičen svet; njihova stvar je pravična; to ni pravično / obrambna vojna je pravična
● star. ob taki surovosti ga je popadla pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; preg. en krivičen vinar deset pravičnih sne zaradi krivično pridobljenega denarja, premoženja še veliko pravično pridobljenega ne prinaša sreče, koristipravíčno prisl.:
pravično soditi, živeti; biti pravično kaznovan; sam.: pravičnega vsi spoštujejo; beseda, dejanje pravičnega; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravíčno mésto -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.