fabula -e ž izmišljena zgodba, pravljica: letu je bilu li ena fabla im. ed. nikar reſniza ǀ letu je li ena fabula im. ed. ǀ ta Modri ga pergliha eni fabuli daj. ed. ǀ leto reſnizo sa eno fablo tož. ed. dershe ǀ Poeti ſi ſo bili leto fabulo tož. ed. ſmislili ǀ Iest navem ali ſo fable im. mn., ali pak hiſtorie ǀ Jeſt vejm de ſo fabule im. mn., kar Poëti od gartroshe pisheio ǀ fabale im. mn. pravio, inu ludem ſe ſhmaihlaio ǀ my n'hozhemo vezh poshlushat vaſhe fable tož. mn. ǀ bodò raishi fabale tož. mn., kakor resnizo S. Piſsma poshlushali ← lat. fābula; zapisi z a v drugem zlogu predstavljajo izgovor s polglasnikom fábəla, kar je vmesna stopnja do popolne redukcije v fabla.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.