prazen -zna prid. 1. prazen: druſiga nebò oſtalu na nyh posledno uro, ampak ena prasna im. ed. ž, inu nenuzna huala ǀ taiſta dusha bò nepolnila en praſen tož. ed. m ſtol v' Nebeſſyh ǀ terbej ta lazhni, inu prasni tož. ed. m dol. shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ nijh prasni im. mn. m stoli bodo skorai nepolneni ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne tož. mn. ž lampe imele ǀ na naglam s' prasnimi or. mn. rokami ſe je mogla prozh pobrati 2. nezaseden: Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna im. ed. ž ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.