préčiti -im nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑) 

1. 1. knjiž. prečkati: prečiti progo, ulico / molče je prečil trg
   ♦ alp. prečiti plaz, steno
2. 2. nedov., star. preprečevati: valovi so jima prečili, da nista mogla pluti dalje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.