prečudovít -a -o prid. (ȋ) ekspr.
1. nenavadno, izredno lep: prečudoviti lasje; prečudovit razgled; dekle je prečudovito
// nenavadno, izredno dober: prečudovit človek je / prečudovita novica
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: povsod je vladal prečudovit red / prečudovit mir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.