predóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. prikazati, predstaviti: pisatelj je predočil v romanu idealno kmečko življenje;
grafično predočiti porabo;
nazorno predočiti problem / predočil mu je, kaj vse bi ga lahko prizadelo
● knjiž. obdolžencu so predočili ukradeno listnico pokazali (kot dokaz)predóčiti si
predstaviti si, zamisliti si: skušal si je predočiti vsako malenkost; natančno si je predočil njen obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
predóčiti -im dov. -en -ena; predóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. komu kaj obdolžencu ~ dokaze pokazati; nazorno ~ problem prikazati, predstavitipredóčiti si -im si (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. predstaviti si, zamisliti si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
predóčiti -im
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
predọ̄čiti – glej okọ̑
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
predočíti, -ím, vb. pf. anschaulich machen, veranschaulichen, vergegenwärtigen, Cig., Jan., Cig. (T.); p. si kaj, Cig. (T.), C., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
predóčiti si -im si
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024