prehranjevánje -a s (ȃ) glagolnik od prehranjevati: prehranjevanje otrok / poskrbel je za prenočevanje in prehranjevanje vojske / umetno prehranjevanje organizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prehrána -e ž (ā) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi; hrana: preskrbeti prehrano za zimo;
stroški za prehrano / paziti na prehrano otrok / dietična prehrana; umetna prehrana; uravnotežena prehrana ki daje človeku v optimalnih količinah in razmerjih vse potrebne hranljive snovi// prehranjevanje, hranjenje2: dopolnilna prehrana delavcev; organizirati množično prehrano / družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obstánek -nka m (ȃ) 1. nadaljnje bivanje, obstajanje: boj za narodni obstanek;
društvo se bori za svoj obstanek;
obstanek civilizacije / publ. nogometaši so si z zmago zagotovili obstanek v ligi zaradi zmage bodo ostali v ligi; prehranjevanje je pomembno za obstanek in rast organizma življenje; ekspr. boj za goli obstanek za ohranitev življenja / nadaljnji obstanek
♦ biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo2. ekspr., navadno v zvezi ne imeti obstanka ne imeti sposobnosti vztrajati, biti kje dalj časa: doma nimam več obstanka;
nikjer nimajo obstanka / ni imel obstanka pri knjigi / s smiselnim osebkom v dajalniku tu mi ni več obstanka
● ekspr. pri njem denar nima obstanka ne hrani ga; je zapravljiv3. obstoj, obstajanje: po nekajletnem obstanku je društvo prenehalo delovati / časopis praznuje desetletnico obstanka izhajanja, ustanovitve / skrbeti za svoj obstanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
znák1 -a m (ȃ) 1. dogovorjen lik, ki ima določen pomen: ta znak pomeni bolnišnico, letališče;
napisati, narisati znak;
razpoznavati, uporabljati znake;
dogovorjeni, ustaljeni znaki;
grafični, pisni znaki;
znak iz več črk in številk;
znak za deljenje;
znaki na načrtu, zemljevidu;
oblika, pomen znaka;
črke, simboli in drugi znaki / jezikovni, korekturni, prometni znaki; znaki na igralnih kartah // lik, ki označuje, pomeni določeno osebo, organizacijo: izdelovalec je na zadnji strani kipa vklesal svoj znak; klubski znaki na oblačilih športnikov; znak društva, organizacije / zaščitni znak // predmet z dogovorjeno obliko, lastnostjo, ki ima določen pomen: znaki častniškega čina / krona in drugi vladarski znaki / postaviti prometne znake 2. gib, zvok, s katerim sea) kaj sporoča: sporazumevati se z znaki / dati komu znak z glavo, roko / žvižg je znak za napad, odhod b) na kaj opozarja: svetlobni, zvočni znaki / opozorilni, signalni znak; znak za nevarnost 3. kar omogoča sklepanje naa) nastop, pojavitev česa v (bližnji) prihodnosti: nekateri znaki kažejo, da se bo kmalu vrnil;
dobri, slabi znaki / to je gotovo znak nesreče znamenjeb) obstoj česa: soditi po vidnih, zunanjih znakih;
dihanje, prehranjevanje, rast in drugi življenjski znaki;
umetniško delo kot znak umetnikove ustvarjalne moči 4. navadno z rodilnikom kar kaže na obstoj tega, kar izraža samostalnik: kazati znake napetosti, živčnosti;
opaziti znak olajšanja, zaskrbljenosti na obrazu;
vidni znaki staranja, utrujenosti / bolezenski znak sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo / nadaljevati stavko v znak nestrinjanja, protesta 5. navadno s prilastkom lastnost, sestavina, ki označuje, določa kaj: ugotavljati skupne znake pri opazovanih pojavih / bistveni znaki kakega pojma
● knjiž. astrološki znaki zodiakalna znamenja; knjiž. biti rojen v znaku bika v znamenju bika
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; avt. znak stop in stop znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; znaki za obvestila za opozarjanje na bližino objektov, kjer so na razpolago določene storitve; biol. spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; glasb. prestavni znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; predznak; jezikosl. diakritični znak ki pri črkah zaznamuje poseben izgovor; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; mat. znak minus, plus; num. emisijski znak na kovancu ali bankovcu, značilen za določeno izdajo; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. blagovni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnega blaga; storitveni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnih storitev v gospodarskem prometu; znak kakovosti ki dokazuje, da kakovost blaga, izdelka ustreza določenim predpisanim zahtevam; ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; tisk. tiskarski znaki za črke, ločila in druga znamenja; zal. bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani; tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hrána -e ž (á) 1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku;
iskati, prebavljati, uživati hrano;
nasuti pticam hrane;
prijemati hrano z nožicami;
dolgo vzdrži brez hrane;
živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano;
kašasta, tekoča hrana;
kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin// kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / hitra hrana ali hitro pripravljena hrana hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano / suha, topla hrana // kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; promocija lokalne hrane; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot 2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
● pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mákrobiótika -e ž (ȃ-ọ́) 1. nauk o podaljševanju življenja: medicina in makrobiotika 2. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: upoštevati načela makrobiotike;
predavanje o makrobiotiki;
strokovnjak za makrobiotiko // prehranjevanje na tak način: zdravljenje z makrobiotiko / tečaj makrobiotike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pritanêj -a m (ȇ) pri starih Grkih poslopje s sedežem mestne uprave: množica ljudi se je zbrala pred pritanejem // prostor v tem poslopju za pogostitve, prehranjevanje na državne stroške: kot zaslužen državljan se je hranil v pritaneju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
últramáratonec tudi últramaratónec -nca m (ȗ-ȃ; ȗ-ọ̑) šport. športnik, ki se ukvarja z ultramaratonom: ultramaratonec je skrbno načrtoval prehranjevanje med preizkušnjami;
vzdržljivi ultramaratonci / kolesarski, plavalni ultramaratonec / rekreativni ultramaratonec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kúhinja -e ž (ú) 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji;
svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnišnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo;
rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele// ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje
♦ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prehrámben -bna -o in prehrámben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: nimajo nobenih prehrambnih možnosti;
nove prehrambne navade / izguba prehrambne vrednosti sadja hranilne vrednosti// publ. živilski: pomembni prehrambni artikli, proizvodi / prehrambna industrija / skupni prehrambni fond
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prehranjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: velike prehranjevalne potrebe / ugotoviti prehranjevalno pot pri živalih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
presnojédstvo -a s (ẹ̑) prehranjevanje samo s surovo hrano rastlinskega izvora: nekateri menijo, da presnojedstvo dolgoročno ni priporočljivo;
zagovorniki presnojedstva;
post in presnojedstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vegánstvo -a s (ȃ) prehranjevanje s hrano, ki ni živalskega izvora: propagirati veganstvo;
odločiti se za veganstvo;
knjiga, predavanje o veganstvu;
vegetarijanstvo, veganstvo in presnojedstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vegetarijánstvo -a s (ȃ) prehranjevanje samo z brezmesno hrano: odločil se je za vegetarijanstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žívež -a m (ȋ) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: razdeliti, zaseči živež;
iti po živež;
oskrbeti z živežem;
zaloge živeža / dati komu živež in stanovanje hrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.