prelép -a -o tudi -ó prid. (ẹ̑ ẹ́) ekspr. 1. preveč lep: ta soba je kar prelepa zanj 2. zelo lep: prelepa deklica;
ima prelepe oči / prelepa slika / prelepi kraji / prelepa glasba / prelep spomin prelepó prisl.:
cvetje prelepo diši; prelepo igrati, peti; bilo je prelepo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zaverováti -újem in zavérovati -ujem dov.(á ȗ; ẹ́) knjiž. začeti verovati: kakor hitro je v kaj zaveroval, je že tudi podvomil / kljub vsem dvomom zopet zaveruje vanj zaverováti se, in zavérovati se v zvezi z v
1. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zaveroval se je v branje, delo / zaveroval se je v časopis; deček se je zaveroval v čudnega moža
2. star. zaljubiti se: zaveroval se je v prelepo dekle / zaverovati se v čebelarstvo, gledališče
zaverován in zavérovan -a -o:
v preteklost zaverovani ljudje; vsa je zaverovana v sina
● zelo je zaverovan vase zelo občuduje samega sebe; prisl.: zaverovano poslušati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.