bolezniv -a -o pridevnik ki povzroča duševno bolečino, skrb; SODOBNA USTREZNICA: boleč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti,
čàs debélih kráv,
čàs kíslih kúmaric,
čàs súhih kráv,
hodíti v korák s čásom,
íti v korák s čásom,
krásti kómu čàs,
ogledálo čása,
otròk svôjega čása,
stópati v korák s čásom,
stópiti v korák s čásom,
ujéti korák s čásom,
v ogledálu čása,
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda] 1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku1.1. okrasni trak iz različnih materialov
2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.-Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki (Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj. ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
naslíkati -am dov. -an -ana; naslíkanje (ȋ) koga/kaj ~ osebo, pokrajino; naslikati komu kaj ~ očetu portret; poud. ~ dekletu svojo žalost |izraziti, orisati|naslíkati si -am si (ȋ) ~ ~ prelepo prihodnost predstavljati si, misliti si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
preléjpo prisl. prelepo: Proſzim váſz prelejpo SŠ 1796, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
prelép -a -o tudi -ó prid. (ẹ̑ ẹ́) ekspr. 1. preveč lep: ta soba je kar prelepa zanj 2. zelo lep: prelepa deklica;
ima prelepe oči / prelepa slika / prelepi kraji / prelepa glasba / prelep spomin prelepó prisl.:
cvetje prelepo diši; prelepo igrati, peti; bilo je prelepo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
prelepó1 nač. prisl. (ọ̑) poud. |zelo lepo|: ~ peti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
prelepó2 povdk. (ọ̑) poud. ~ je, da bi bilo res |preveč lepo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
prelepo prisl. ♦ P: 3 (DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
rúša Frazemi s sestavino rúša:
bíti pod rúšo,
íti pod rúšo,
končáti pod rúšo,
správiti kóga pod rúšo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zaverováti -újem in zavérovati -ujem dov.(á ȗ; ẹ́) knjiž. začeti verovati: kakor hitro je v kaj zaveroval, je že tudi podvomil / kljub vsem dvomom zopet zaveruje vanj zaverováti se, in zavérovati se v zvezi z v
1. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zaveroval se je v branje, delo / zaveroval se je v časopis; deček se je zaveroval v čudnega moža
2. star. zaljubiti se: zaveroval se je v prelepo dekle / zaverovati se v čebelarstvo, gledališče
zaverován in zavérovan -a -o:
v preteklost zaverovani ljudje; vsa je zaverovana v sina
● zelo je zaverovan vase zelo občuduje samega sebe; prisl.: zaverovano poslušati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zvenéti2 -ím
nedov.1.
dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega 2.
s prislovnim določilom imeti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024