plák -a m (ȃ)
1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni
2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku
3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E agl. plaque, nem. Plaquefrc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Število zadetkov: 1