prizadejáti -dêjem dov., tudi prizadém; 2. mn. prizadêjete tudi prizadéste, 3. mn. tudi prizadejó; prizadêj in prizadèj; prizadejál (á ȇ) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. povzročiti poškodbe, okvare; prizadeti: mesto je potres zelo prizadejal 2. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadejati komu bolečino, žalost;
prizadejati veliko krivico, škodo
● nar. otroci so ji precej prizadejali z njimi je imela veliko dela, skrbiprizadejáti si nedov., nar.
prizadevati si: veliko si je prizadejal, da bi se oženil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prizadejáti -dêjem tudi prizadejáti prizadém dov., 2. in 3. os. dv. prizadêjeta tudi prizadésta; 2. os. mn. prizadêjete tudi prizadéste, 3. os. mn. tudi prizadejó; prizadejánje; drugo gl. dejati2 (á ȇ; á ẹ̑) komu kaj ~ komu bolečino; pešaj. prizadejati koga/kaj Potres je zelo prizadejal mesto prizadel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prizadejáti -dêjem
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
prizadẹ́jati – glej zadẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prizadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. = prizadeti; p. si = prizadeti si.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prizadejáti si -dêjem si
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024