prostáški -a -o prid.(á) ki se vede, govori žaljivo, nedostojno, nemoralno: spet je bil zelo prostaški;
prostaška ženska / prostaški izrazi; prostaške šale; njegovo obnašanje je prostaško prostáško prisl.:
prostaško govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
hlápec -pca m (ȃ) 1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imeli so hlapca in deklo;
šel je (služit) za hlapca;
obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško;
z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake// ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej 2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar) ;
hlapec okupatorja, režima 3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kvantáti -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo;
zabavala se je, ko so kvantali // prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta 2. čenčati: nekaj je kvantal o njem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nóbel -- [nobəl] prid. (ọ́) pog. imeniten, gosposki, odličen: nobel ljudje ne govorijo tako prostaško / tuje besede se mu zdijo bolj nobel / ona je zmeraj nobel zelo lepo, izbrano oblečena / ekspr. ne bodi tako nobel, sedi in jej // dober, lep2, udoben: ima nobel avto, stanovanje; prisl.: nobel se oblačiti; nobel potovati / v povedni rabi v mestu je marsikaj bolj nobel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
opsováti opsújem dov., opsovál (á ú) knjiž. zelo ozmerjati: opsoval je ženo in otroka;
grdo, prostaško opsovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
poprostáčiti -im dov. (á ȃ) knjiž. narediti kaja) prostaško: poprostačiti govorjenje b) preprosto: poprostačiti življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prostáštvo -a s (ȃ) lastnost, značilnost prostaškega: prostaštvo tega človeka ga odbija;
plemenitost in prostaštvo / prostaštvo njegovih besed ga je prizadelo // prostaško dejanje ali ravnanje: njegovih prostaštev ni mogla pozabiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drekáč -a m (á) nizko 1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani 2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drekáti -ám nedov. (á ȃ) vulg. prostaško, grdo govoriti: v gostilni so na vso moč drekali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.