dándnévasamostalnik moškega spola
  1. obdobje štiriindvajsetih ur za bivanje in določene namene
    • dan v/pri/ob čem/kom
    • , dan česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dan po
  • , dan pred
  • , dan za
  • , dan na
  • , dan z/s/brez

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dôlžendolžán dôlžna -opridevnik
  1. navadno s prejemnikom v dajalniku neporavnan, neplačan
    • kdo/kaj biti dolžen komu koliko česa
  2. navadno s prejemnikom v dajalniku obvezan komu kaj izkazati, storiti
    • kdo/kaj biti dolžen komu kaj
    • , kdo/kaj biti dolžen komu kaj, koliko
  3. zavezan ravnati skladno s predpisi
    • kdo/kaj biti dolžen kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolžen za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

intervjú-jasamostalnik moškega spola
  1. javni pogovor
    • intervju s kom
    • , intervju za kaj
    • , intervju v/na čem, kje
  2. metoda zbiranja podatkov
    • intervju s kom
    • , intervju za kaj
    • , intervju v/na čem, kje, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

izhòd-ódasamostalnik moškega spola
  1. prosti prehod v zunanjost, izstop
    • izhod iz česa, od kod
    • , izhod na/v kaj, kam
    • , izhod za koga/kaj
    • , izhod s kom/čim
  2. razplet, rešitev
    • izhod iz česa
    • , izhod v čem
    • , izhod za koga/kaj
    • , izhod s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kríti se kríjem se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ krijeta.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

móž-ásamostalnik moškega spola
  1. odrasel človek moškega spola glede na izvor, poreklo in položaj
    • mož česa
    • , mož iz česa, od kod
  2. poročen moški
    • mož koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mož v/z/za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedovršni in dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.
4.
iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.
5.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

níz-asamostalnik moškega spola
  1. urejena skupina, vrsta
    • niz česa
  2. večja količina
    • niz česa/koga
  3. del igre
    • niz česa
    • , niz v/na čem, kdaj, kje
    • , niz s čim/kom
    • , niz proti komu/čemu

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

obvéščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj seznanjati koga/kaj o kom/čem
Knjiga nas /nevsiljivo/ obvešča o nekaterih novih odkritjih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

pòdpredsédnik-asamostalnik moškega spola
  1. namestnik predsednika oz. voljenega vodje
    • podpredsednik česa/koga
    • , podpredsednik za kaj
    • , podpredsednik v čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pokázati se tudi pokazáti se -kážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: kázati se 1
2.
kdo/kaj pojaviti se
(Izza hiše) se je pokazal gospodar.
3.
kdo/kaj predstaviti se
Pokazal se je /s sprehajalno palico in v ponošenem cilindru/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

pokrívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
GLEJ: pokríti se
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ pokrivata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

ponávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol govorjenja
GLEJ: ponovíti
iz šolstva kdo/kaj zaradi slabega uspeha še enkrat obiskovati isti razred
Dvakrat je ponavljal prvi razred.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

poprijéti -prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo pri izmeničnih gibih enkrat prijeti za koga/kaj
/Lahkotno/ je poprijel kovček in odšel.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti nadaljevati
Drugi so se jezili in on je /kot papiga/ poprijel (za njimi).
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno poprijel močen kašelj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

pôsel-slasamostalnik moškega spola
  1. zadolžitev, naloga
    • posel v čem, kje, kdaj
    • , posel za koga/kaj
  2. dejavnost
    • posel v/na čem, kje, kdaj
    • , posel s kom/čim
    • , posel za koga/kaj
    • , posel med kom/čim
  3. opravilo
    • posel s čim/kom
    • , posel za koga/kaj
    • , posel pri čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pôzen-zna -opridevnik
  1. časovno že preveč oddaljen
    • kdo/kaj biti pozen za kaj/koga
    • , kdo/kaj biti pozen s čim
    • , kdo/kaj biti pozen pri/v čem
  2. prepozno dozorjen
    • kdo/kaj biti pozen za kaj
    • , kdo/kaj biti pozen pri čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prekrívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
1.
navadno oseba v množini/dvojini kaj nahajati se na istem mestu z zami kom ali brez
Pri prerisovanju so se risbe prekrivale.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ prekrivata.
3.
kdo/kaj ujemati se s kom/čim
Tako naziranje se ne prekriva z logiko.
4.
iz tehnike, navadno oseba v množini/dvojini kaj ne prepuščati barve podlage
Te barve se /dobro/ prekrivajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

prihájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
GLEJ: príti 1-6
7.
kdo/kaj začenjati staviti se
Oprema za tovarno že prihaja.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakšen iz/do česa / k čemu / v kaj
Prihaja nemiren.
8.1.
postajati
/Slabo/ (mu) prihaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

prikázati se tudi prikazáti se -kážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Izza hiše) se je prikazal gospodar.
2.
iz religije kdo/kaj nematerialno pojaviti se
Marija se (jim) je že večkrat prikazala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

primáren-rna -opridevnik
  1. prvi, glaven
    • kaj biti primaren pri kom/čem, kje
  2. osnoven, temeljni
    • kaj biti primaren kot kaj
    • , kaj biti primaren za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prinêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ prinese (iz sobe) otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom pripeljati koga/kaj
Tok je prinesel smeti.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj povedati koga/kaj
Prinesel (mu) je žalostno novico.
4.
kdo/kaj povzročiti koga/kaj
Hitra industrializacija je (v državo na domači trg) prinesla veliko novih izdelkov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

prototíp-asamostalnik moškega spola
  1. vzorčni primer
    • prototip česa/koga
    • , prototip za kaj/koga
  2. izdelek
    • prototip česa
    • , prototip s čim
    • , prototip za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pŕvi-a -o
  1. začetni v času
    • kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti prvi s čim
  2. začetni v vrsti
    • kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje
  3. najboljši
    • kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti prvi s čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • prvi od/izmed/med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ravnáti se po -ám se po nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati po kom/čem
Zmeraj se je ravnal po drugih.
2.
kdo/kaj delati po čem
Ravna se po navodilih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

sád-úsamostalnik moškega spola
  1. užitni del rastline
    • sad česa
    • , sad na čem, kje
  2. ekspresivno rezultat
    • sad česa
    • , sad na/v čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

smér-ísamostalnik ženskega spola
  1. določanje gibanja
    • smer od/do česa
    • , smer iz/z/s česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • smer proti/k
  • , smer v/na
  • , smer za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

sôsedsósed -édasamostalnik moškega spola
  1. bitje, ki živi, se nahaja v neposredni bližini drugega bitja, zemljišča, zgradbe
    • sosed koga/česa
    • , sosed v/na čem, kje
    • , sosed iz česa, od kod
    • , sosed pri čem, kje
  2. navadno v množini prebivalci držav s skupno mejo
    • sosed koga/česa
    • , sosed v/na čem, kje
    • , sosed iz česa, od kod

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

srédnji-a -epridevnik
  1. sredinski glede na položaj, lego
    • kdo/kaj biti srednji med kom/čim
    • , kdo/kaj biti srednji v/na čem, kje
  2. sredinski glede na velikost, obseg, količino
    • kdo/kaj biti srednji med kom/čim
    • , kaj preiti s srednjih na kaj
  3. sredinski glede na vrednotenje
    • kaj biti srednje iz česa, od kod
    • , kaj biti srednji v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • srednji do
  • , srednji izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

učínek-nkasamostalnik moškega spola
  1. rezultativni pojav
    • učinek česa
    • , učinek na koga/kaj
    • , učinek v čem, kje
    • , učinek za koga/kaj
    • , učinek pri kom/čem
    • , učinek s čim, kako
  2. opravljeno delo
    • učinek česa
    • , učinek v čem, kje
    • , učinki za kaj
    • , učinek pri čem, kje
    • , učinek s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

uspéšen-šna -opridevnik
  1. učinkovit
    • kdo/kaj biti uspešen v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti uspešen pri čem
    • , kdo/kaj biti uspešen s čim/kom
    • , kdo/kaj biti uspešen za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti uspešen med kom/čim
  2. dober
    • kdo/kaj biti uspešen v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti uspešen pri čem
    • , kdo/kaj biti uspešen s čim/kom
    • , kdo/kaj biti uspešen za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti uspešen med kom/čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vál-asamostalnik moškega spola
  1. vzbočeni del na površini
    • val česa
    • , val v/na čem, kje
    • , val s čim
  2. enkratna velika množina
    • val česa/koga
    • , val v/na čem, kje, kdaj
    • , val s čim
  3. smer v družbi, umetnosti
    • val česa
    • , val v/na čem, kje, kdaj
    • , val s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

visòk-ôka -opridevnik
  1. velik navzgor
    • kdo/kaj biti visok koliko
    • , kdo/kaj biti višji od koga/česa
    • , kaj biti višji za koliko/kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
  2. številen, obsežen
    • kaj biti višje od česa
    • , kaj biti višji za koliko/kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
  3. pomemben, zahteven
    • kaj biti visok za kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

začétek-tkasamostalnik moškega spola
  1. prvi trenutek obstajanja, delovanja
    • začetek česa
    • , začetek ob čem, kdaj
    • , od začetka do česa
    • , začetek v/na čem, kje, kdaj
  2. prvo mesto v razvrstitvi
    • začetek česa
    • , od začetka do česa
    • , začetek v/na čem, kje, kdaj
    • , začetek s čim/kom
  3. izhodišče obsega, celote
    • začetek česa
    • , začetek v/na čem, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

známenje-asamostalnik srednjega spola
  1. najava
    • znamenje česa
    • , znamenje za kaj
    • , znamenje o čem
  2. pomenljiv pojav
    • znamenje česa
    • , znamenje za kaj/koga
    • , znamenje o čem
  3. tvorba na koži
    • znamenje česa
    • , znamenje na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žív-a -opridevnik
  1. razvijajoč, rastoč
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti živ med kom, kje
    • , kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj
  2. delujoč, tvoren, aktiven
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj
    • , kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj
  3. resničen, dejanski
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med kom/čim, kje
  4. živahen
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med čim, kje
    • , kdo/kaj biti bolj živ od česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žívčen-čna -opridevnik
  1. nemiren, nestrpen
    • kdo biti živčen kot kdo/kaj
    • , kdo biti živčen zaradi koga/česa
    • , kdo biti živčen pred/za čim, kje, kdaj
    • , kdo biti živčen v/na čem, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Število zadetkov: 37