Ptúj -a m s -em zem. i. (ú) na ~uptújski -a -o (ú)Ptújčan -a m, preb. i. (ú)Ptújčanka -e ž, preb. i. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ptuj, adj.,
pogl. tuj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ptuj [ptȗj]
pridevniktuj, inozemski
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ptuj pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ptuj prid., F
9,
abalienâre, odvsèti, odlozhiti, odvlézhi, odvrézhi, prózh dati,
v'ptuje rokè dati;
alieno, -are, v'ptuje rokè perpraviti, oddati, dergam dati;
lautia, -orum, dary inu ſhenknege, katere ſo Rimlani
ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali;
peregrè, v'ptuji deṡheli;
peregrinator, vandrar
v'ptuje deṡhele, berázh, rumar;
peregrinitas, vandranîe, ali v'eni
ptuji deṡheli prebivanîe;
postliminio redire, ṡupèt naṡai na ſvoi dum priti, is
ptuje rokè ṡupèt v'roke tega praviga goſpuda priti;
relegare, v'ptuje deṡhele perſoditi;
vinum exterum, vel peregrinum, unanîe, ali
ptuje vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ptuj -a m tuj:
veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj im. ed. m zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ David pravi, de on je en ptvy im. ed. m, kakor vſy njegovi ſtarishi ǀ zhe en ptvij im. ed. m zhlovek ſe bo tiga offra doteknu, de bo umerl ǀ de bi ſe njega nebali, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga rod. ed. m zhloveka ǀ sa volo maihinu ptuiga rod. ed. s krivizhniga blaga vekoma je bil fardaman ǀ tulikain ptuyga rod. ed. s krivizhniga blaga imash ǀ en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga tož. ed. m ži. ǀ ptvjo tož. ed. ž sheno bodo hoteli sa sheno porozhit ǀ nei hotel tu ptuie tož. ed. s blagu naſai pouerniti ǀ nikuli nej ſim mislil nasai tu ptuje tož. ed. s blagu povernit ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye tož. ed. s blagu smeram poſtiti ǀ nje lubi Shenin veni ptuy mest. ed. ž desheli je umerl ǀ kadar eden rajsha pò ptvy mest. ed. ž deſeli ǀ v'ptvy mest. ed. ž desheli ǀ s' ptujm or. ed. s blagam je bil dobre vole ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu ptvij im. mn. m, nikar domazhi ǀ na ſemli ſmò nikar kakor domazhi, temuzh ptuy im. mn. m ǀ Grè yskati te ptuje tož. mn. m Samaritanske ludij ǀ Kadar ſim vidil ptuje tož. mn. ž shene, ſò vezhkrat hude shelje, inu miſly mene obshle ǀ gre yskati ptuje tož. mn. ž/s Deteza, de is ſiſaio tu mleku ǀ ſim perſilen v' nesnanih, ptujh mest. mn. deshelah ſtanovati ǀ nepuſtite ſe veliku po gaſſi, po vptuih mest. mn. hishah, inu kotah vidit ǀ veliku leit ta Syn po ptuyh mest. mn. deshelah ſe more klatit Vzglasni p- je v 16. stol. umetno uveden samo v knjižni jezik po analogiji z razmerjem ptica : tica, kjer je etimološko upravičen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ptuj pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ptuj -ega
posamostaljeni pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ptuj1 posam. ♦ P: 2 (DB 1584, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ptuj2 prid. ♦ P: 30 (TC 1550, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.