bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
bukšpajn
GLEJ: pušpan

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

fušpan [fūšpan] samostalnik moškega spola

grm pušpan, LATINSKO: Buxus sempervirens

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

fušpan ► ˈfušpan -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kȋt2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pȋksna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pukša -e ž puška: ena puksha im. ed. prevezh nafaſſana ſe reſpozhi ǀ v'shelesni gvant ſe je oblekal, pishtole, inu puksho tož. ed. je nafaſsal ǀ s' mezham, s' puksho or. ed., inu s' drugem shelesnem oroshiam ſe voiskujeio ǀ Liſiza mozhnu sheli Kokushi, aku pak samerka Iagra s'puksho or. ed., Kokush sapuſti ǀ ta neſrezhni sazhne s'perstam na pukshe tož. mn., pishtole, inu sable kasat ǀ s' pukshami or. mn., inu s' shtuki ſtrelaio ← bav. srvnem. puhse, srvnem. bühse ← lat. buxis ‛skrinjica, škatlica, votel valj, v katerem so z batom mečkali ali drobili razne snovi’ < ‛škatlica iz pušpanovega lesa’ ← gr. πυξίς, tvorjeno iz πύξος ‛pušpan’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pukšpain
GLEJ: pušpan

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pūšica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pȗška -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pušpajn gl. pušpan itd. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

púšpan -a m (ū)
okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom: pristriči pušpan; s pušpanom obrobljena gredica; vejica pušpana / venec iz pušpana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

púšpan -a m (ú; ȗ) vejica ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

púšpan -a m
okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesompojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

pūšpan -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pȗšpan, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pušpan samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pušpan m, F2, buxifer, kateri puṡhpan noſſi; buxus, puṡhpan

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pušpan -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pušpan sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pušpan

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pušpan gl. fušpan

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

púšpanov -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na pušpan: pušpanov grm; pušpanov les / pušpanova živa meja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zeleníka -e ž (í)
1. okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom; pušpan: pristriči zeleniko; grm, vejica zelenike
2. trta z velikimi zelenimi grozdi: ob poti so zasadili zeleniko
// belo vino iz grozdja te trte: povabili so ga na pokušnjo zelenike
3. zool. majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom in zeleno modrim hrbtom, Alburnus alburnus: belice in zelenike
♦ bot. širokolistna zelenika zimzeleni grm z usnjatimi listi in zelenkasto belimi cveti v socvetjih, Phillyrea latifolia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Število zadetkov: 24