bradat prid., pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè
bradat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dlaka ž, F
14,
â fronte ceciderint pili, od zhela bodo
dlake padle;
depilis, depilatus, -a, -um, gol preṡ
dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt;
expilare, opuliti, cilú do
dlake porubiti;
expilatus, -a, -um, cilú do
dlake obrupan;
lanugo, -inis, pavoliza, perne
dláke na bradi, volna na ſadú;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te
dlake od rèpa pruti glavi obernîene;
penicillum, -li, enu perje
s'dlákami napolnîenu s'katerim ſe mala;
phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi
dlakami;
pilare, laſſi, ali
dlake vunkai pukati, ali teṡati;
pilus, -li, dlaka;
pubes, pubis, perva pavoliza, ali
dlake na ſramu, vṡhè bradat;
pubescere, ṡazheti
dlake raſti na bradi, ali kei drugdi na ṡhivoti;
vibriſsae, -arum, te
dlake v'noſſi;
villus, -li, dlaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
jebati (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., pubes, pubis, jebat Popovizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kršẹ̑lj, m. 1) die Filzlaus (pediculus pubis), Mur., Cig., Mik., SlGor.; — 2) neki črv v živinskem črevesu, M., Valj. (Rad), vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kršelo [kršélo]
samostalnik srednjega spolasramna uš, LATINSKO: Phthirius pubis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kura [kúra]
samostalnik ženskega spola- perutnina
- parna kost medenice v dimljah; sramnica
PRIMERJAJ: kuretina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kurjica1 [kȗrjica]
(kurica1) samostalnik ženskega spola- rastlina divji ječmen, LATINSKO: Hordeum spontaneum
- žensko spolovilo
- parna kost medenice v dimljah; sramnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mladenič m, F
5,
adolescens, -tis, en
mladenizh od 12. leit, noter do 21;
juvenes, mlaiſhi,
mladenizhi;
juvenis, mlad,
mladenizh;
pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu
mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
virgineus adolescens, en zhiſt
mladènizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mladost ž, F
17,
âb incunabilis, od ṡibéli, od
mladoſti;
adolescentia, mladúſt;
ephebia, ſhula ẛa
mladúſt;
florere aetate et forma, v'vſih luſhtih ſvoje
mladoſti inu lipote biti;
flos aetatis, zveit te
mladoſti;
gracilitas, tenkúſt ṡhivota, lagkúſt, madlúſt,
mladoſt;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te
mladoſti h'dobrimu, ali hudimu;
ineunte adolescentia, v'ṡazhetku te
mladoſti;
iniens, ineuntis, ut ineunte aetate, v'm[l]adoſti, v'ṡazhetku te
mladoſti;
juvenilis, -le, kar
k'mladoſti ſliſhi;
juveniliter, po
mladoſti;
macie peremptus, od
mladuſti na pul mertou;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od
mladoſti, kateri ne vidi delezh;
praeceptor, -oris, vuzhenyk, katerimu je
mladúſt podverṡhena;
pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
pueritia, -ae, deteṡhtvu,
mladóſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nesramni vrh [nesrámni vȓh]
samostalniška zveza moškega spolavenerin griček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pavolica ž, F
4,
lanugo, -inis, pavoliza, perne dláke na bradi, volna na ſadú;
pubes, -pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva
pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe
pavoliza odpihne;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá
pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
picájzelj -na in -zlja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sram1 m, F
11,
bubo, huda bisgauka okuli
ſrama na dimlah;
cremasteres, moſhnize moṡhkiga
ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè;
cunnus, ſhenṡki
ſram;
genitale, -lis, moṡhki
ſrám;
hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihur ali moſhnizo moṡhkiga
ſrama;
ingven, -nis, tá
ſrám na ṡhivotu, dimle, dimelze;
pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na
ſramu, vṡhè bradat;
pubetunus, noter do
ſrama;
pudenda, ſram;
scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza leshè;
verenda, -orum, tá
ſram, ali meiſta te ſramoſti tega zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
srámen1 -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predel ob zunanjih spolovilih: sramne dlake
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; zool. sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sramotna kost [sramótna kọ̑st]
samostalniška zveza ženskega spolaparna kost medenice v dimljah; sramnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
úš -í ž (ȗ) 1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih: uši grizejo;
dobiti, imeti uši;
obirati, odpravljati, uničevati uši;
denarja ima kot berač, cigan uši zelo veliko;
fant jé kot uš ima velik tek / naglavna uš / listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
● ekspr. uši so jih nosile, ne noge zelo so bili ušivi; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
♦ zool. bela uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki, Pediculus humanus; krvava, ščitasta uš; prave uši ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; ribja uš zajedavski rakec na koži rib, ki sesa kri, Argulus foliaceus; sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta uš nas že ne bo goljufala;
pusti to pisarniško uš pri miru / kot psovka tiho, uš ušiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.