računálnik -a (ȃ) priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / namizni, žepni računalnik
// elektr. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa: računalnik hrani, obdela podatke; programirati računalnik; dati, vložiti v računalnik; pomnilnik računalnika; operater pri računalniku / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; procesni računalnik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nabíti -bíjem dov., nabìl (í ȋ) 
  1. 1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe
    // pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen okvir / nabiti žeblje na steno
  2. 2. s tolčenjem, udarjanjem napolniti kaj: nabiti kalup / jašek so nabili z gramozom
    // napolniti orožje z naboji: nabiti puško, top
  3. 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: nabiti beton, ilovico
    // s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj iz česa: stene nabijejo iz blata / nabiti tla
  4. 4. nav. ekspr. zelo napolniti: vse žepe si je nabil; listnico je nabil z bankovci / program so preveč nabili ima, vsebuje preveč točk, sestavin
  5. 5. ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom nabil, da si boš za vselej zapomnil; skoraj vsak dan nabije otroke
    // premagati: naši so Nemce spet nabili
  6. 6. ekspr. dvigniti, zvišati: cene so spet nabili / nabiti carino na blago; nabiti visoke davke naložiti, predpisati
  7. 7. elektr. naelektriti: z drgnjenjem nabiti površino stekla; plošči kondenzatorja se nabijeta, ko ju zvežemo s poloma / električno nabiti kovino
    ● 
    pog., ekspr. nabili so mu petnajst dni zapora obsodili so ga; žarg., teh. nabiti računalnik (s podatki) dati, vložiti v računalnik podatke
    ♦ 
    voj. nabiti puško, revolver pripraviti s strelivom napolnjeno puško, revolver za streljanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prográm -a (ȃ) 
  1. 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program
  2. 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia
    // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program
    // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa
  3. 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program
  4. 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program
    // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program
  5. 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize
    ● 
    ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi
    ♦ 
    ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ínput -a (ȋelektr.  
  1. 1. vnašanje podatkov v (elektronski) računalnik: začeti input / avtomatski, ročni input
    // podatki, ki se vnašajo v (elektronski) računalnik zaradi obdelave: številčni input
  2. 2. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto, vhod: input (elektronskega) računalnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

digitálen -lna -o prid. (ȃ) med. opravljen s prsti, prsten: digitalna preiskava
♦ 
elektr. digitalni računalnik računalnik, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

procésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na proces: procesna nepretrganost / procesno delo / procesni spis / procesno pravo pravna pravila, ki urejajo postopek
 
elektr. procesni (elektronski) računalnik računalnik, s katerim se vodi in nadzira kak proces; teh. procesna industrija industrija, v kateri poteka kontinuiran delovni proces s povezanimi transportnimi tokovi med posameznimi stopnjami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

računálniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (elektronske) računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sekvénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sekvenco: sekvenčni posnetek / sekvenčna analiza / sekvenčna kompozicija
♦ 
elektr. sekvenčni (elektronski) računalnik računalnik, ki obdeluje podatke z vmesnim odlaganjem informacij v pomnilnik; sekvenčno vezje vezje s pomnilno lastnostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

generírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta
     
    elektr. računalnik generira podatke
  2. 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izhóden -dna -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na izhod: izhodna odprtina; izhodna vrata / izhodna kontrola
     
    elektr. izhodni signal signal na izhodu naprave; izhodna informacija množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik po obdelavi izda; izhodna napetost napetost na izhodu naprave ali generatorja
  2. 2. iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: četa se je vrnila na izhodni položaj; izhodna točka / izhodna postaja / nafta je za mnoge kemične izdelke izhodna snov / izhodna oblika bivališč prvotna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izvréči -vŕžem tudi zvréči zvŕžem dov., izvŕzi izvŕzite in izvrzíte tudi zvŕzi zvŕzite in zvrzíte; izvŕgel izvŕgla tudi zvŕgel zvŕgla (ẹ́ ȓ) 
  1. 1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel veliko lave / voda je izvrgla utopljenca / publ. elektronski računalnik izvrže podatke
  2. 2. nav. ekspr. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega; izločiti: zaradi slabega vida so ga na naboru izvrgli / konja so pred tekmovanjem izvrgli / izvreči defektno blago / njegov članek so na seji uredništva izvrgli
  3. 3. nav. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva; izključiti: vsi člani so bili za to, da ga izvržejo / izvrgli so ga iz svoje srede
  4. 4. vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod: krava, svinja izvrže

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pómniti -im nedov. (ọ̑) 
  1. 1. spominjati se: to še zdaj dobro pomnim; še pomniš, kako je bilo takrat; ne pomnim več, koliko jih je bilo / starega očeta ne pomnim več dobro
    // dov. in nedov., star. zapomniti si: otrok to z lahkoto pomni
  2. 2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: le pomni, še žal ti bo
    // opozarja na trditev v dostavku: pomni: zvečer me ne čakaj
    ● 
    ekspr. pretepel ga bom, da bo pomnil zelo; ekspr. odkar pomnim, je tako od zdavnaj, zelo dolgo
    ♦ 
    elektr. (elektronski) računalnik pomni informacije hrani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

programírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program
    // predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili
  2. 2. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev
  3. 3. narediti, da naprava dela po določenem programu: programirati pečico; programirati semafor tako, da pred prižigom rumene luči nekaj časa utripa zelena
     
    elektr. računalnik dela, kar mu programiramo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stròj strôja (ȍ ó) 
  1. 1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično
    // dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj
  2. 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje
  3. 3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj
  4. 4. žarg. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima
    ● 
    publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; žarg., voj. pohodni, strelski stroj postroj
    ♦ 
    elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

típkati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. pisati na pisalni stroj: zna tipkati; strojepiska tipka; tipkati besedilo; tipkati po nareku / slepo tipkati z desetimi prsti brez gledanja na tipke
  2. 2. pritiskati na tipko, tipke: tipkati na teleprinter / tipkati ukaze v računalnik
     
    ekspr. tipkati po klavirju igrati nanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vložíti -ím dov., vlóžil (ī í) 
  1. 1. dati kaj v notranjost česa: vložiti film v fotografski aparat; vložiti listine v mapo; vložiti papir v pisalni stroj; vložiti pismo v ovojnico / vložiti kamen v prstan; vložiti steklo v okvir
     
    elektr. vložiti podatke, program v računalnik
  2. 2. dati, spraviti živila v neprodušno zaprte steklenice, kozarce, da ostanejo dalj časa užitna, dobra: vložiti češnje, kumarice; vložiti v kozarce; vložiti ribe v sode; vložiti za zimo
  3. 3. dati kam vlogo, da se sproži določen postopek pri upravnih ali sodnih organih: vložiti pritožbo, prošnjo, tožbo, zahtevo / vložiti v vložišču
  4. 4. dati denar kam, da se poveča njegova količina: vložiti denar v banko / vložiti na hranilno knjižico
  5. 5. uporabiti denar za povečanje premoženja: veliko vložiti v trgovanje / vložiti kapital v podjetje; vložiti prihranke v nepremičnine
  6. 6. ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog: vložiti v razširjeno reprodukcijo; v kmetijstvo so vložili veliko sredstev
  7. 7. rib. spustiti ribe, rake, zlasti mlade, v tekočo ali stoječo vodo za povečanje količine teh živali v njej: vložiti postrvi v potok
    ● 
    publ. vložiti vse sile v kaj zelo se za kaj potruditi, si prizadevati; publ. gledališčniki so vložili v uprizoritev mnogo truda so se za uprizoritev zelo potrudili, si zelo prizadevali; publ. v to delo so vložili tisoč ur za delo so porabili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vnášati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z nošenjem spravljati v kaj: vnašati pohištvo v hišo
  2. 2. z določenim postopkom delati, da kaj pride v kaj: vnašati barvilo v premaz; vnašati z injekcijsko iglo; s škropljenjem vnašati v zemljo strupene snovi
     
    elektr. vnašati podatke v (elektronski) računalnik
  3. 3. s pisanjem, risanjem delati, da kaj postane del česa: vnašati podatke v tabelo; vnašati popravke v besedilo / vnašati brzojavke, dopise v poseben zvezek vpisovati
  4. 4. delati, povzročati, da se v čem pojavi, nastane to, kar izraža dopolnilo: vnašati razdor v skupino; vnašati zmedo v promet
    // delati, povzročati, da kaj postane tako, kot izraža dopolnilo: vnašati živahnost v gledališko delo / novice vnašajo med ljudi nemir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vnêsti vnêsem dov., vnésel vnêsla (é) 
  1. 1. z nošenjem spraviti v kaj: vnesti prtljago v sobo / vnesti v državo določeno količino denarja
  2. 2. z določenim postopkom narediti, da kaj pride v kaj: vnesti v snov barvilo, lepilo; vnesti v telo prenašalca bolezni, strup; z gnojili vnesti v zemljo manjkajoče snovi
     
    elektr. vnesti podatke v (elektronski) računalnik
  3. 3. s pisanjem, risanjem narediti, da kaj postane del česa: vnesti v grafikon podatke; vnesti številke v tabelo / pisar. vnesti kaj v zapisnik zapisati; publ. stroške za telefonski priključek bo treba vnesti v predračun jih upoštevati v predračunu
  4. 4. narediti, povzročiti, da se v čem pojavi, nastane to, kar izraža dopolnilo: vnesti spremembe v gospodarstvo
    // narediti, povzročiti, da kaj postane tako, kot izraža dopolnilo: vnesti v tekmo več živahnosti / govorice so vnesle v ljudi nezaupanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zapómniti se -im si dov. (ọ̑) 
  1. 1. narediti, doseči, da se kaj aktivno ohrani v zavesti: zapomniti si imena predstavljenih gostov; dobro, natančno, slabo si kaj zapomniti / takega sem si zapomnil / star. zapomnite te prizore
  2. 2. naučiti se, navaditi se: zapomnite si te gibe
  3. 3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: zapomni si, če bo nesreča, boš ti kriv; zapomni si, da tu jaz ukazujem
    // opozarja na trditev: zapomni si: posestva ne prodam; tukaj ni prehoda, zapomnite si; dobro si zapomnite, mene ne bo
    ● 
    žarg., elektr. računalnik si informacijo zapomni jo shrani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zasésti -sédem dov., stil. zasèl zaséla; nam. zasést in zasèst (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega: najboljše prostore so gledalci že zasedli; zasesti sedež, stol / zasedli so mizo pri oknu / zasesti komu prostor na vlaku
  2. 2. s svojo prisotnostjo narediti, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: štorklje zasedejo stara gnezda; med prazniki so turisti zasedli vse hotele / avtomobili so zasedli pločnik; nekatere vrtnine za vse leto zasedejo grede / s prtljago zasesti hodnik
     
    šah. zasesti polje s figuro
    // z uporabljanjem narediti, da kaka naprava ni na razpolago za koga drugega: zasesti računalnik, telefon
  3. 3. s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogočiti redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasesti tovarno, univerzo
  4. 4. s svojim prihodom, z naselitvijo narediti, da kak kraj, področje ni na razpolago za koga drugega: ta plemena so zasedla gorate kraje; predniki so si zasedli rodovitne predele / vojaki so zasedli nove položaje
  5. 5. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: zasesti sosednjo državo
  6. 6. s prizadevanjem, dejavnostjo priti v kakem vrednostnem, jakostnem zaporedju v določen položaj: naši košarkarji so zasedli drugo mesto
  7. 7. priti na kako mesto, položaj v organizaciji: zasesti izpraznjeno delovno mesto; zasesti mesto dramaturga, univerzitetno stolico / zasesti pomemben položaj / vznes. zasesti poslansko klop postati poslanec; zasesti prestol
  8. 8. gled., v zvezi zasesti vlogo izbrati igralca za določeno vlogo: moške vloge je režiser že zasedel / zasesti vloge z mladimi igralci / žarg. zasesti igralko v filmu dati, dodeliti ji vlogo
    ● 
    zastar. kri je takoj zasedla skrknila, se strdila; zastar. po počitku zasede konja in jaha dalje zajaha; žarg., muz. orkester je treba primerno zasesti primerno določiti, izbrati glasbenike za posamezne instrumente v orkestru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zlorábljati -am nedov. (á) 
  1. 1. uporabljati kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega: zlorabljati premoženje za lahkoživo življenje; zlorabljati sposobnosti, svobodo, znanje jezikov / zlorabljati računalnik
    // uporabljati koga za kaj negativnega proti njegovi volji: zlorabljati jetnike za nevarna dela; zlorabljati otroke / spolno zlorabljati koga imeti s kom spolne odnose kljub njegovi mladoletnosti, neosveščenosti, proti njegovi volji
  2. 2. uporabljati v nasprotju z zakoni, pristojnostjo: zlorabljati uradni položaj; zlorabljati samoupravljanje, zakone
    // preračunano uporabljati v svojo korist: zlorabljati gostoljubnost, zaupanje koga / zlorabljati čustva ljudi / zlorabljati delavce izkoriščati
    // ekspr. neupravičeno uporabljati kaj, se sklicevati na kaj: zlorabljati ime koga; zlorabljati pesnikove misli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zméšati tudi zmešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. s premikanjem delcev kake snovi narediti, da se ta združi, enakomerno porazdeli: zmešati cement, pesek in vodo; sestavine dobro zmešamo; zmešati v mešalniku; zmešati z žlico; strojno zmešati / zmešati v kašo
  2. 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: zmešati barve; pijače zna dobro zmešati / zmešati vino z vodo / zmešati več vrst žita / zmešati malto
    // dati, postaviti skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: čisto perilo je zmešal z umazanim / zmešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve
    // zmešati telefonske linije; strani so se zmešale
  3. 3. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zmešati formule, podatke; pojmi so se mu zmešali / sanje se zmešajo z resničnostjo
    // uporabiti v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: zmešal je ruske in poljske besede
  4. 4. ekspr. povzročiti, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: s svojimi nazori ga je samo zmešal; zmešati ljudstvo / knjige so mu zmešale glavo, pamet; pijača, vročina zmeša možgane / megla ga je tako zmešala, da se je obrnil v napačno smer; brezoseb. ko je prišla na križišče, jo je zmešalo, da ni vedela kam
    ● 
    ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; pog. računalnik mu je zmešal glavo, pamet povzročil, da je veliko premišljeval, govoril o njem; zmešati komu korak povzročiti, da mu postane neurejen, neusklajen; ekspr. zmešati komu niti, račune, pog. štrene preprečiti njegove načrte; zmešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

žêpen -pna -o prid. (ȇ) 
  1. 1. nanašajoč se na žep: žepna odprtina; žepna podloga / žepni format knjige; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; žepni računalnik; (žepni) robec; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga; električna žepna svetilka; žepna ura
  2. 2. publ. zelo majhen: narediti žepni bazen; žepna državica / žepna odprava z malo člani
    // žepna vojna majhna lokalna vojna
     
    publ. žepna podmornica majhna podmornica navadno za diverzantske akcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prepròst -ôsta -o prid., preprôstejši (ȍ ó) 
  1. 1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi je preprost; preprosto, vendar utrujajoče delo / on zna povedati tudi najbolj zapletene stvari na preprost način preprosto
    // ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov: že zna delati preproste stavke; pesem, zgodba je preprosta, pa lepa
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi / opazovati kaj s preprosto lečo navadno; ta priprava je preprosta / njegov grob je preprost, vendar skrbno negovan; nositi preproste obleke; preprosta večerja; meniško, vojaško preprosta soba zelo preprosta
    // poslati komu samo preprosto dopisnico / opazovati preprosto kmečko življenje
  3. 3. splošno znan, razumljiv: opisuje preproste stvari: rožo, piščalko, vrč / treba je preprostih besed, kakor so kruh, ljubezen
  4. 4. ekspr. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve: tega nisem naredil iz preprostega razloga: ker nisem vedel; to dejstvo je preprosta posledica onega
  5. 5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav: ta zdravnik je preprost, domač človek; biti prijazen in preprost / uživati lepoto s preprosto, čisto dušo
  6. 6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture: preprosti bralci bodo knjigo radi brali; preprosto, pa zelo bistro kmečko dekle / revija ni bila namenjena preprostemu ljudstvu, ampak izobražencem
  7. 7. zastar. lahkoveren, naiven: bil je tako preprost, da je vse verjel
    // neroden, neuglajen: zdel se ji je preprost in dolgočasen, zato ga je zapustila / posmehovati se preprostemu vedenju koga
    ● 
    v tem delu mesta so živeli preprosti ljudje ljudje brez pomembnega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. bodi jedrnat in preprost govori, razlagaj preprosto; ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; star. še zmeraj je preproste vere lahkoveren, naiven; zastar. preprosta ženska, premisli, kaj govoriš nespametna, neumna; ekspr. ta domneva je preveč preprosta nekritična, naivna; ekspr. preprost na duhu nedomiseln, naiven

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skladíščiti -im nedov. (í ȋ) dajati, spravljati v skladišče: skladiščiti moko, sadje / skladiščiti zaboje drugega na drugega
// publ. hraniti v skladišču: skladiščiti blago pri normalni temperaturi
// publ. hraniti sploh: skladiščiti krompir v kleti / skladiščiti elektriko v akumulatorju; računalnik skladišči podatke; pren. spomin skladišči vtise

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

struktúra -e ž (ȗ) 
  1. 1. kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet; zgradba, sestava: struktura kamnine, lesa, vlakna / struktura organa, telesa / struktura tal / grudičasta, plastnata, zrnata struktura / urbanistična struktura mesta, pokrajine
    // kar je določeno z odnosi, razmerji med elementi, ki sestavljajo celoto: spremeniti strukturo družbe, gospodarstva, izvoza; struktura organizacije, podjetja, sistema / čustvena, duševna, idejna struktura koga; poklicna, starostna struktura prebivalstva
  2. 2. publ. celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: vse te naprave sestavljajo zapleteno strukturo, ki jo nadzoruje računalnik / zavest je psihična struktura / vodilne strukture vodilni ljudje, vodilne organizacije
    ♦ 
    agr. struktura poljščin razmerje med površinami, zasejanimi z različnimi poljščinami; ekon. struktura cene; struktura kapitala razmerje med osnovnim in obratnim ali med konstantnim in variabilnim kapitalom; elektr. podatkovna struktura; kem. struktura atomov, molekul, spojin; lingv. stavčna struktura; mat. matematične strukture množica, v kateri so definirane matematične relacije med njenimi elementi; meteor. struktura atmosfere razporeditev posameznih plasti zraka z različnimi lastnostmi; min. kristalna struktura; nitasta struktura rudnine; petr. struktura razmerje med velikostjo zrn v kamnini; porfirska struktura andezita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vklopíti in vklópiti -im dov. (ī ọ̄) 
  1. 1. vzpostaviti (s stikalom) električni tok in s tem omogočiti delovanje česa: vklopiti električno peč, računalnik; vklopiti s pritiskom na gumb, stikalo, tipko / vklopiti električni tok
  2. 2. s premikom mehanizma povzročiti delovanje kake priprave, stroja: vklopiti stikalo, zavoro; vklopiti žago / vklopiti avtomatsko krmarjenje
    ♦ 
    elektr. vzpostaviti za krajši čas električno zvezo s stikalom; strojn. vklopiti sklopko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zmogljív -a -o prid., zmogljívejši (ī í) 
  1. 1. ki zmore sorazmerno velik napor: zmogljiv človek; fizično manj zmogljivi tekmovalci / z vajami so noge postale zmogljivejše; zmogljivo srce
  2. 2. ki zmore dobro, učinkovito opravljati svoje delo, funkcije: zmogljiv parni kotel; zmogljiv računalnik
  3. 3. ki se zmore plačati, poravnati: zmogljiva dajatev, vsota; cene za marsikoga niso zmogljive
    // ki se zmore opraviti: komaj zmogljivo delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

elektrónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt
 
elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; muz. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

identifikácija -e ž (á) glagolnik od identificirati: identifikacija privatnih koristi in družbenih interesov; identifikacija igralca z osebo, ki jo predstavlja; povečal se je občutek identifikacije posameznika s skupnostjo / identifikacija ponesrečenca, storilca; sodeloval je pri identifikaciji trupel / identifikacija dokumentov
♦ 
elektr. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo, razpoznavanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

informácija -e ž (á) 
  1. 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje
    // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila
  2. 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija
  3. 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij
    ♦ 
    biol. dednostna informacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

instrúkcija in inštrúkcija -e ž (ú) nav. mn. navodilo, napotek (za delo, dejavnost): dati, dobiti, prejeti instrukcije; zahtevali so pismene instrukcije; instrukcija za poslovanje / aparatu so priložene podrobne instrukcije
 
elektr. instrukcije za (elektronski) računalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kodírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. spreminjati določene podatke, informacije v kode: kodirati sporočilo, ukaz / kodirati podatke pred vstavitvijo v računalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

luknjáč -a (á) priprava za delanje luknjic: kupiti nov luknjač; narediti z luknjačem luknjice v letev / luknjač za papir
 
elektr. priprava za luknjanje kartic za (elektronski) računalnik; luknjalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

možgáni -ov m mn., rod. mn. tudi možgán (ȃ) 
  1. 1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih / kupiti telečje možgane / ocvrti možgani; pren., ekspr. več kot sto možganov je napeto čakalo, kaj bo povedal
  2. 2. nav. ekspr. to živčevje pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: ta misel mu je šla, šinila skozi možgane; to se mu je vtisnilo v možgane; plod bolnih možganov
  3. 3. knjiž., navadno z rodilnikom najpomembnejši, vodilni ljudje v kaki organizaciji, gibanju: možgani podjetja; okupator je skušal ujeti možgane revolucije
    // inteligenca, zlasti raziskovalci: močen je odtok tehničnih možganov; raziskovalni centri so producirali veliko možganov / beg možganov iz ene države v drugo
  4. 4. publ., navadno v zvezi elektronski možgani (elektronski) računalnik: elektronski možgani so analizirali milijone podatkov; projekti elektronskih možganov
    ● 
    ekspr. možgani se mu kisajo, mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. možgani so mu začeli hitro delovati začel je hitro misliti; ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati; ekspr. možgane rahljati komu pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. danes mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti; ekspr. v njegovih možganih se je prižgala lučka doumel, razumel je; slabš. ima konjske možgane je zelo nespameten, neumen; ekspr. nima lastnih možganov ne odloča se samostojno
    ♦ 
    anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; srednji možgani del možganov za urejanje gibov; veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prevajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prevajanje: prevajalne metode / prevajalna dejavnost
♦ 
elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

računálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na računanje: računalni postopki; računalne metode
 
elektr. računalni stroj računalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

računálo -a (á) 
  1. 1. priprava s kroglicami kot pripomoček za računanje: vsak učenec je imel svoje računalo; računati na računalo, z računalom / šolsko računalo
  2. 2. knjiž., redko (elektronski) računalnik: sestaviti program za računalo / elektronsko računalo
    ♦ 
    mat. logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razpoznávanje -a (ȃ) glagolnik od razpoznavati: razpoznavanje barv, znakov; razpoznavanje po glasu; sposobnost razpoznavanja; znak za razpoznavanje / razpoznavanje bolezni / razpoznavanje dobrega od zlega / razpoznavanje ponesrečencev
♦ 
elektr. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vnòs vnôsa (ȍ ó) glagolnik od vnesti: vnos tujega denarja v državo / vnos podatkov v računalnik
♦ 
papir. vlaknine in druge sestavine, ki se vnesejo v mešanico za izdelavo papirja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vstáviti -im dov. (á ȃ) dati, namestiti kaj v za to namenjeno odprtino: vstaviti sodu dno; vstaviti kamenček v prstan; vstaviti očalne leče v okvire; vstaviti nova okna / vstaviti šivanko v stroj / vstaviti meč v nožnico vtakniti
// dati, namestiti kaj med kaj: vstaviti plast izolatorja; vstaviti kartonček med listke / vstaviti manjkajoče podatke
♦ 
elektr. vstaviti podatke v (elektronski) računalnik vnesti; mat. vstaviti eno enačbo v drugo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vstávljanje -a (á) glagolnik od vstavljati: vstavljanje rokavov; vstavljanje leč v okvire / vstavljanje podatkov
 
elektr. vstavljanje podatkov v računalnik vnašanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

diskéta -e ž (ẹ̑) elektr. upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

computer -ja [kompjúter(ȗ) elektr. (elektronski) računalnik: zmogljivost computerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hardver tudi hardware -a [hárdvêr(ȃ-ȇ) elektr. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik, strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kompjúter -ja (ȗ) elektr. (elektronski) računalnik: programi za kompjuterje; prim. computer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

luknjálnik -a (ȃ) elektr. priprava za luknjanje kartic za (elektronski) računalnik: podjetje je kupilo nov luknjalnik / luknjalnik kartic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

perforátor -ja (ȃ) elektr. priprava za luknjanje kartic za (elektronski) računalnik: kupiti perforator / perforator kartic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Število zadetkov: 48