Je obraz v steni Prisanka ajdovska deklica ali Ajdovska deklica? Velja zanjo enako kot za dekle iz ljudske pripovedi in se torej piše z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?

Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...

Matura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, kdaj je ustrezna raba zveze predloga po in prislova kratnosti. To zvezo namreč večkrat zasledim, vendar menim, da je predlog po v takih primerih, kot je npr. naslednji, odvečen:

Po enkrat/Enkrat na teden hodi v kino.

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Dvojna imena poklicev pišemo s stičnim vezajem, pregibata se obe sestavini. Kako pa zapišemo npr. knjižničar vnašalec (knjižničar, ki vnaša določene vsebine na portal), knjižničar moderator, bibliotekar informator, kjer vnašalec, moderator in informator niso poklici, temveč le izrazi, ki natančneje opredeljujejo področje dela, ki ga knjižničar opravlja. Ali v takih primerih uporabimo stični vezaj, nestični pomišljaj ali celo pustimo brez ločila?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.

Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:

• Brokonja Čeljustnik
• Coprnica Zofka
• Kokokoška Emilija
• Lučka Regrat
• Maček Muri
• Mamka Bršljanka
• Maruška Potepuška
• Medvedki Sladkosnedki
• Metuljček Cekinček
• Muca Copatarica
• Sinko Polovinko
• Tonček Balonček

Primeri rabe:

• Mamka Bršljanka : pravljice s celega sveta / [izbrala in prevedla Kristina Brenkova ; ilustrirala Ančka Gošnik-Godec]
• Brkonja Čeljustnik : pravljica / Bogomir Magajna ; ilustriral Božidar Jakac Medvedki sladkosnedki / Srečko Kosovel ; naslikala Jelka Reichman ; [pesmi izbral Niko Grafenauer]
• Muca copatarica / [besedilo Ele Peroci iz slikanice Muca copatarica ; ilustracije Ančka Gošnik-Godec ; priredila Jelka Pogačnik] -- Muca Copatarica / Ela Peroci ; [ilustrirala] Ančka Gošnik-Godec
• Sinko polovinko [Glasbeni rokopis] / arr. B. Adamič
• Tonček - balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič -- Tonček-Balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič
• Metuljček cekinček [Glasbeni tisk] : pesmice Janeza Bitenca -- Metuljček, Cekinček [Zvočni posnetek] : pesmice Janeza Bitenca
• Coprnica Zofka / Svetlana Makarovič ; ilustriral Gorazd Vahen
• Kokokoška Emilija / Svetlana Makarovič ; ilustrirala Suzi Bricelj

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kako se pravilno izgovori besedo dežnik? V SP je napisana ena možnost (dežník -a [də]), po SSKJ sta dovoljeni dve možnosti ([dežník] in [dəžník]), na portalu Franček pa je posnetek izgovora s širokim e.

Kaj je prav, živim na Javoru/Krtini ali v Javoru/Krtini (mišljeni sta naselji), grem na Javor/Krtino ali v Javor/Krtino, prihajam iz Javora/Krtine ali z Javora/s Krtine? Na spletni strani Amebis Besane je napisana 2. možnost, torej (kje) v Javoru/Krtini ..., pri Jesenicah in Ptuju pa piše (kje) na Jesenicah/Ptuju. Od česa je odvisna raba predloga v ali na ob zem. lastnem imenu (kraja, mesta, naselja ...)?

Beseda čaga se na Štajerskem uporablja za izraz zabava, žur itd. Zanima me, kdaj se je ta izraz začel uporabljati predvsem v Mariboru, sedaj skoraj povsod na Štajerskem. (Leto začetka uporabe tega izraza in od kod izvira?) Do leta 1978 ne pomnim, da bi ta izraz uporabljali v Mariboru ali okolici, saj sem rojena tam, se šolala in tudi živela sem tam.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, zakaj Slovenci uporabljamo besedo dobrodošlica, dobrodošli itd. za topel ali velik sprejem gosta? Ali je to arhaično slovensko ali srbohrvatizem? Ali so tudi kakšne druge besede (alternative) za to dejanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, kakšna je razlika med izrazoma raba in uporaba?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me pravilna uporaba pridevnika, ki se na naša na tolkala. Torej, gre za tolkalni ali tolkalski orkester/festival/večer/kvartet/razred? Za tolkalno ali tolkalsko delavnico/kompozicijo/šolo? Da pa preverim še: pravilen izraz za osebo, ki igral tolkala, je tolkalec/tolkalka (in ne tolkalist, tolkalistka).

Kako se sklanja EATA (European Association for Transactional Analysis) oziroma, kako se zapiše: EATIN etični svetovalec ali EATin etični svetovalec ali Eatin etični svetovalec ali eatinetični svetovalec.

Kako se pravilno napiše na primer:

• Vprašanje posredujete eatinemu etičnemu svetovalcu.
• V EATO včlanjena društva ...
• Odbor za certifikate pri EATI

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Iz današnjega napovednika za jutrišnji film tedna Ogenj v strehi na RTV SLO: Z Omarjem Šarifom v svoji zadnji vlogi. Ali ne bi bilo namesto svoji pravilno njegovi? Zakaj je tu uporabljen svoji?

Zanima me, kako se ustrezno navedejo sestavine besedila po alinejah in kako je z ločili na koncu alinej oz. vezniki pred zadnjo sestavino, navedeno po alinejah (primer je naveden spodaj).

Obravnavali bomo naslednje tematske sklope:

• iskanje po informacijskih virih,
• pregled rezultatov iskanja,
• izvoz dobljenih rezultatov in
• uporaba rezultatov v praksi.

Ali bi prvo besedo prve alineje kdaj – razen, če gre za besedo, ki se po pravopisu zapisuje z veliko začetnico – zapisovali z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kaj je prav: To se ne dela ali Tega se ne dela?

V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vljudno prosim za odgovor na vprašanje, ali se v primerih, ko v dopisu nekoga naslovimo, nadaljevanje začne pisati z veliko ali malo začetnico - ali je torej pravilen prvi ali drugi spodaj navedeni primer.

1. primer:

Pozdravljeni,Oglašam se vam, ker....

ali

2. primer:

Pozdravljeni, oglašam se vam, ker...

Ali je pravilno/dovoljeno pisati tedaj ko kot večbesedni veznik (torej enako, kot če bi uporabili takrat ko), torej BREZ VEJICE, npr. v takih stavkih:

Tedaj ko sem prišel iz gozda, sem spet postal živčen.

Tedaj ko sem se prebudil iz dolgega spanja in se pretegnil, sem začutil, da nekaj ni v redu.

Tedaj ko sem končno zaspal, še vedno objemajoč mamico, sem sanjal.

Navajam iz SSKJ:

1. takrat prisl. (a) 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo /…/ 2. /…/ takrat ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi v preteklosti, prihodnosti ali poljubnem času istočasno z dejanjem nadrednega: takrat ko je najbolj zanimivo, moramo oditi; takrat ko se bo vrnil, bo veliko slavje;

2. tedaj, prisl. (a) I. 1.izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo /…/

– torej enako kot za prislov takrat (a) 1. TODA: ne navaja zveze tedaj ko!

Navajam iz korpusa Nova beseda:

Na poizvedbo tedaj ko dobim 4125 zadetkov, med katerimi pa je le peščica tedaj ko, vse drugo tedaj, ko.

S skupino sodelavcev bi radi razčistili dvoma v izrazoslovju, ker pripravljamo strokovno besedilo, nismo pa povsem prepričani, kako je v slovenščini najbolj pravilno, oz. primerno.

Angleški izraz "cardiovascular" je še vedno pogosto preveden v termin kardiovaskularen, kar je pač tujka, v slovenščini pa se poraja nekaj dvomov. V SSKJ najdemo izraz srčno-žilen (ki prevladuje tudi v strokovnem slovstvu), le v sinonimnem slovarju pa srčnožilni. Nekoliko drugače se v pismenih prispevkih pogosto uporablja termin možganskožilni in redkeje možgansko-žilni, vsaj takšen je občutek – sicer sodeč po številu najdenih pojmov v spletnih iskalnikih je ta zadnja trditev bolj na trhlih nogah.

Ali bi bila možna pomenska razlika v obeh izrazih? Npr. srčno-žilni izključno za žile, ki napajajo srce (venčne, koronarne žile)? Srčnožilni pa na splošno srce in ožilje, ki v kliničnem pomenu besede nastopata kot celota?

Drugo vprašanje se nanaša na izraza bolnik, oz. pacient. Ali gre za enakovredna izraza? Kolikor smo seznanjeni, je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov dobesedno izbrisala termin bolnik iz strokovnih smernic in protokolov. Uporabljajo izključno izraz pacient, kar se nam ne zdi ustrezno, niti pravilno. V SSKJ in Slovenskem Medicinskem slovarju oba izraza nekako sobivata.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, kako bi bilo pravilno zapisati: raztovarjanje LADJE ali AVTOV.

V Luko Koper je pripeljala ladja nove avtomobile. Koliko časa potrebujejo za raztovarjanje (avtomobilov? ladje?)

S katero začetnico pišemo prvo besedo v povedi za poševnico? Sošolec/Sošolka naj ti pomaga ... ALI Sošolec/sošolka naj ti pomaga ...

Zanima, me katera beseda je ustreznejša sprednji ali prednji?

Na primer: sprednji sedež, na sprednji strani ali prednji sedež, na prednji strani.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ali se prvi stavek besedila za dvopičjem spodaj piše z veliko ali malo začetnico?

V zvezi z vašim dopisom, navedenim pod zvezo, vam pojasnjujemo naslednje: stranka je vlogo poslala priporočeno po pošti. Organ je njeno vlogo ...

ali

V zvezi z vašim dopisom, navedenim pod zvezo, vam pojasnjujemo naslednje: Stranka je vlogo poslala priporočeno po pošti. Organ je njeno vlogo ...

Logično je, da se vejico uporablja pri naštevanju, odvisnikih, ogovarjanju, ob medmetih in med nekaterimi prirednimi stavki. Zakaj se torej v člankih, knjigah, revijah, vodnikih ... pojavljajo napačne rabe vejice? Zakaj, če pravila obstajajo in se jih uči, se jih potem ne upošteva?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima nas pravilna raba vejice v stavku: Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili, ki so te obogatili in ki jih ne boš nikoli pozabila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima nas pravilna raba vejice v stavku: Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili, ki so te obogatili in ki jih ne boš nikoli pozabila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?). Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).

Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).

Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.). Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti? Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).

Najbolj znani literarni liki:

• Ciciban Juri Muri kosovirja Maček Muri Mojca Pokrajculja idr.

http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov (v nastajanju)

• Muca Copatarica Pedenjped Pek Mišmač Piki Jakob Sapramiška Zverinice iz Rezije Zvezdica Zaspanka idr.

Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih: Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):

• bžraumps (B. A. Novak) čofli (A. Rozman) grdavšči (G. Kos) lebdivke (S. Makarovič) nebomska (deklica) (B. Gregorič) pingvinirati (S. Makarovič) rumcelj (A. Rozman) ščeper in mba (S. Makarovič) štramfelj (A. Rozman) tebomrazbov (S. Makarovič) (baronica) Tingengern (S. Makarovič) vošibki (A. R. Roza) zzzbudilka (B. A. Novak) žlopi (F. Lainšček) Primerov je še več, osredotočila sem se na najbolj pogoste.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ali se v neprvi sestavini (ki ni mesto, vas itd.) v večbesednem naselbinskem imenu, ki je prevedeno v slovenščino, uporablja velika ali mala začetnica?

Hipotetičen primer: mesto, imenovano Korintska vrata/Vrata?

Ali lahko uporabimo za skupino otrok, fantov, izraz trop? Npr. trop otrok, trop fantov? Če ja, potem lahko tudi rečemo poglavar tropa, ne glede ali gre za skupino ljudi ali živali, npr. ovac.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Poleg napačne rabe dajalnika, npr. na temu smučišču, je vedno pogosteje moč slišati in prebrati tudi zvezo: "Kot prvo, nisem bil tam, kot drugo pa me niti ne zanima." Se ta raba ustaljuje, je dovoljena?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Prosim za pomoč oz. razlago besednih zvez odnosi z javnostmi ter stiki z javnostmi v smislu javnosti kot množinskega samostalnika. Osnova za besedni zvezi je bila verjetno prenesena iz angleščine – public relations –, kjer množinski samostalnik public pač nima množinske oblike. Menim, da gre za namerno napačno rabo, s katero nas zadnje čase bombardirajo – in zavajajo – od vsepovsod.

A. K.

Na višji šoli lahko naši študenti študij zaključijo z izdelavo diplomskega dela (piše ga 1 študent) ali projektnega diplomskega dela (pišeta ga 2 do največ 4 študenti skupaj). Zanima me, ali se lahko v diplomskih delih, tj. strokovnih besedilih, v primeru, ko projektno diplomsko delo pripravljata dva študenta, uporablja dvojina (namesto 1. osebe množine), npr. V projektnem diplomskem delu sva prišla do spoznanja, da je ...? Nikjer nisem zasledila, da bi bila raba dvojine v strokovnih besedilih prepovedana oz. neustrezna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, ali lahko naštevam brez dvopičja. PRIMER: Pripomočki -- računalnik, zvezek, pisalo. Ali je pomišljaj tu odveč?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, kako je z glagolom privzeti/privzemati. V SP 2001 je imel kvalifikator »neobčevalno«, v najnovejšem SSKJ pa kvečjemu »knjižno«. Kaj kvalifikator »knjižno« sploh hoče povedati? Ali takšno besedo, če nam je všeč, lahko uporabljamo brez slabe vesti?

Zanima me, če je uporaba glagola uskladiščevati v spodnjem stavku pravilna:

Blago se uskladiščuje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Glede slovničnih pravil, pri prepovedanju določenih izrazov ali njihove uporabe, uporabljamo ne moremo ali ne smemo? Npr. pri glagolih s povratnim zaimkom se (bati se), NE MOREMO ali NE SMEMO upodabljati zaimka si (bati si)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Prosila bi vas za razlago, kdaj uporabljamo besedo naprošam.

Katera raba je pravilna oz. kakšne so razlike?

• Uporaba dvojih očal ...
• Uporaba dvoje očal ...
• Uporaba dvojnih očal ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

H kateri vrsti imen spada zveza Rog Črmošnjice in kakšen je njen pravopisno ustrezen zapis?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Na koncu tv oddaje Panopticum s podnaslovom Pametni novi svet na TV SLO 1 je bila med naštetimi sodelavci pri oddaji navedena tudi teleprompter operaterka. Izraz sem srečala prvič. Poskusila sem poizvedeti v SSKJ. Kaže, da gre za nov izraz, neposredno povzet iz tujega – skoraj gotovo angleškega jezika. Mislim, da bi se na nacionalki morali potruditi, da bi našli ustrezno slovensko besedo. Sicer pa – ali obstaja? Teleprompter mi nič ne pove.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me vaše mnenje glede jezikovnih nasvetov iz knjige Jezik naš vsakdanji Janeza Sršena (2. izdaja 1998, Gospodarski vestnik, LJ). On namreč odvsetuje rabo izrazov v času ... in s strani .... Primer:

• v času dopusta – pravilno med dopustom,
• "v času/za časa vojne – pravilno med vojno, v vojni,
• v poletnem času – pravilno poleti

Mislim da primeri za s strani ... niso potrebni saj niso v duhu slovenskega jezika, se pa danes uporabljajo povsod, ne samo v novinarstvu in v medijih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ali je raba kakovostnega vprašalnega zaimka v spodnjem primeru pogovorna ali pa nezaznamovana? To zagotavljajo država ali kakšna druga organizacija.

Ali mora za pomišljajem, ki ga uporabimo za zamolk (neizgovorjeni stavek), stati ločilo na koncu stavka ali ne? Prebiram neko besedilo, kjer za pomišljajem ni vejice. Na primer:

Nikoli ne bo –

Je to prav? In ali je morda pravilneje uporabiti tripičje?

Zanima me, kako je z ločili v primerih, ko imamo na isti prosojnici povedi, ki vsebujejo osebno glagolsko obliko, in take brez (kjer gre v bistvu le za daljšo besedno zvezo). Ali mora biti povsod na koncu pika ali samo pri tistih z osebno glagolsko obliko?

Na primer:

Stroški se priznajo v velikosti 50 %. Stroški pogostitve, zabave in daril ob poslovnih stikih Stroški reprezentance se razlikujejo od stroškov reklame.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, katero ločilo uporabiti npr. v vabilu, ko spodaj napišemo: Vljudno vabljeni. ali Vljudno vabljeni!

Sta možni obe obliki ali je katera ob teh dveh oblik bolj priporočljiva? Hvala za vaš odgovor.

Ali je prav, da organ podjetja poimenujemo Svet delavcev ali svet delavcev, Nadzorni svet ali nadzorni svet. Vem, da SP2001 v 102. členu pravi, da imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij (naveden je tudi Svet delavcev) pišemo z veliko začetnico. Hkrati pa 103. člen pravi, da pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove, če so v takih naslovih tudi imena samostojnih organizacij, ustanov ipd., kadar pa v govoru (?) in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico. Če se torej pravniki odločijo, da bodo v statutu nadzorni svet podjetja poimenovali Nadzorni svet XYpodjetja, je to ime nesamostojne organizacijske enote, kajne? Bi potem v besedilu tudi pisali z veliko, če prvič navedemo celotno ime, potem pa (v nadaljevanju) le Nadzorni svet? Ali pa morda lahko pišemo splošno poimenovanje, torej nadzorni svet? Sama mislim, da sta možni obe možnosti, odvisno od interpretacije in od poimenovanja tega organa -- vendar pa s takim odgovorom večina laikov ni ravno zadovoljna.

Kako je prav: koroški Slovenec ali Koroški Slovenec?

Bolijo me noge, roke, oči, ušesa, ledvice ...

Vse zgoraj naštete dele telesa ima večina ljudi po dva. V rabi pa se večinoma uporablja množina namesto dvojine.

Kako to?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sem v dilemi: uporabiti v navedem primeru nedoločnik ali namenilnik?

Dajmo izkoristit/izkoristiti to priložnost.

Katero obliko narekovajev je najprimerneje uporabiti v besedilu, enojno ali dvojno, kadar navajamo ponazarjalno gradivo (npr. v povedi »Beseda »harmonikaš« je hrvatizem, zato je smotrno dati prednost besedi 'harmonikar'.«)?

Kako je z narekovaji, ko se premi govor razteza čez več odstavkov (ves čas govori torej ista oseba)? Se ta samo na začetku in na koncu premega govora ali tudi vmes na začetku in koncu vsakega odstavka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Smo Kulturno-umetniško društvo KOSEC Log - Dragomer in prav bi bilo, da skrbimo za pravilno in lepo izražanje v slovenščini. Če imamo, npr. zbor članov moramo seveda napisati zapisnik. Na zboru sodeluje večje število članov, tudi povabljeni gostje. Ali je potrebno, da pri navajanju oseb, ki so recimo uradno poročale o delu društva, ali so se samo prijavile k razpravi, itd., take osebe naslavljati z g., ga., kakorkoli že, ali se to lahko izpusti. Hvala za vaše mnenje, o tem se namreč kar precej razhajamo, jaz (predsednik Zbora članov) sem mnenja, da ta »navlaka« ni potrebna!?

Kako ustrezneje napisati povedi tipa Vse to je spoznal tekom življenja.? Meni se možnost Vse to je spoznal med življenjem. nikakor ne zdi primerna. Prosim za napotek, kje naj o tem najdem več.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pri obdelavi knjižničnega gradiva moramo podatke z bibliografskega vira prepisati v skladu s pravopisom, zato bi rada preverila uporabo presledkov pri vezaju oziroma pomišljaju (uporabljamo lahko le vezaj oziroma »kratko črtico«). V publikacijah zasledimo stični in nestični znak.

Torej, kako navajamo datume v naslednjih primerih: 31. avgust-2. september 2013, 31. 8.-2. 9. 21013, januar-junij 2013? Je znak stičen ali nestičen oziroma ali lahko uporabljamo oba načina?

Je bolj pravilno leto '09/'10 ali brez opuščaja?

V dilemo me je spravil naslednji stavek - ali uporabiti navadni ali povratni svojilni zaimek. Po mojem občutku bi morali uporabiti sebi, vendar se mi nekako ne sliši prav:

Tožnik mora obvestilo poslati na zadnji njemu/sebi znani avtorjev naslov.

V več znanstvenih člankih o otroškem govoru sem opazila zapis starosti npr. 6;6 ali 7;11 let v pomenu '6 let in 6 mesecev' ali '7 let in 11 mesecev'. Ta zapis se mi zdi posrečen in me zanima, ali bo v novi izdaji pravopisnih pravil tudi normiran.

Zanima me tudi to, v katerem sklonu zapišemo samostalnik leta za takim zapisom.

Prosim za odgovor glede rabe poševnice. Pri odgovorih učencu, ki si bo sam pregledoval in vrednotil naloge, bi rada zapisala takole:

V pesmi je izražena žalost, ker je galjot umrl/ker se ni vrnil domov/ker ga doma ni nihče čakal.

Ali je taka raba ustrezna, saj zamenjuje ali, kot aktualni pravopis navaja pri stičnosti tega ločila, ali gre nemara za primer nestičnosti med deli povedi?

O povratnem svojilnem zaimku ste že pisali. Seznanjena sem s teorijo, da gre za pripadnost osebku. Kako je pa v sledeči povedi:

• Mati mu je povedala v obraz, da se od njenih/svojih žuljev ne bo več redil.

Po logiki teorije, ki je zapisana v vseh učbenikih, bi moralo biti prav svojih, je pa njenih. Problem je nastal verjetno zato, ker je poved dvostavčna s predmetnim odvisnikom. Vendar pa je osebek mati.

Zanima me, katera je pravilna oblika naslednjega stavka. Prosim tudi za obrazložitev. Udeležence prireditev, ki smo jih obiskali s kamero, smo prosili za mnenje o našem (ali svojem) delu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vprašal bi, ali je bolj pravilno uporabiti na Slovenskem primorju ali v Slovenskem primorju. V pravopisu sem sicer zasledil, da se uporablja na, a na internetu sem opazil ogromno besedil, ki uporabljajo v.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, ali je (bolj) pravilno reči med leti 1900 in 1910 ali med letoma 1900 in 1910 oziroma ali sta dopustni obe možnosti in zakaj.

Ali je imenovalniška oblika naslovov, če naslov uvaja izraz stanujoč, ustrezna?

Imenovalnik je recimo pri seznamih kandidatov za funkcionarje v Uradnem listu, npr. Janez Novak, rojen 1. 1. 1900, stanujoč Dunajska 7, Ljubljana.

Dvom se je pojavil, ker se oblike s predlogom v/na zdijo primerne, ni pa vedno lahko določiti, kateri izmed predlogov je pravilni: stanujoč na Dunajski 7; stanujoča na (?) Pod kostanji 8, Celje; stanujoč v Ločici pri Savinji 2 ipd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Prosila bi za strokovno mnenje glede rabe predloga na (oziroma v) Mostu na Soči.

Kolikor vem, je v strokovni literaturi opredeljeno, da Mostarji stanujemo na Mostu na Soči oziroma smo z Mosta na Soči. Domačini dosledno uporabljamo predlog na, na primer Grem na Most na Soči; največkrat samo Grem na Most ... (Ali ne bi bilo čudno: Grem v Most?) Starejši domačini tu pa tam še uporabljajo starinsko obliko »naz«, npr. Sem naz Most, naz Modrejce ... kar pomeni z Mosta oz. z Modrejc.

Najstarejše slovensko poimenovanje kraja je bilo Most. Če pogledamo zadnji citat iz Preglja v moji monografiji, lahko preberemo, da je Pregelj zapisal, da se temu kraju po naše pravi Na Mostu.

Vmesno ime je bilo Sveta Lucija, pa tudi Sveta Lucija pri Tolminu in Sveta Lucija na Mostu, da o italijanskih in nemških različicah ne govorim.

Tu se uporablja predlog v: Grem v Sveto Lucijo, Sem iz Svete Lucije ...

Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Imam pripombo glede imena vasi Nabrežina v SP, ki ga dobimo v Franu. Menim, da je pri tem prisotna napaka, načeloma naj bi bilo ime vezano s predlogom v – v Nabrežini, in ne na Nabrežini, kot je zapisano na portalu, dvom je potrdila tudi slovenistka Vera Tuta.

Bi mi lahko svetovali, kako dalje, kako naj bi ukrepali, če obstaja možnost kake "uradne pripombe" ali podobnega? Čeprav je vas izven slovenskih meja, tu živi veliko Slovencev, ki gojijo slovenski jezik, in bi bilo primerno to popraviti, oz. izbiro oblike na Nabrežini utemeljiti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kadar imamo v mislih kras kot značilno obliko apnenčastega sveta, kraški svet (torej kras z malo začetnico), je v povedih bolj pravilno rabiti besedno zvezo v krasu ali na krasu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, ali je pravilno na dnu ali v dnu.

Prilagam konkreten primer: Na dnu lobanje je nekaj pomembnih prestopišč žil in živcev.V dnu lobanje je nekaj pomembnih prestopišč žil in živcev.

Bolje se sliši na dnu, vendar bolj smiselno je v dnu, saj so prestopišča luknje, ki se nahajojo v dnu in ga tudi prestopajo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ali se ob samostalniku izjema lahko uporabi predlog od - v zvezi izjema od pravila

Zanima me pravilni zapis spodnjega stavka (vem, da če zamenjaš vrstni red besed, stavek dobi lepšo obliko, a mene zanima ravno ta oblika zapisa), in ali obstaja pravilo za tovrstne stavke, da vem za naslednjič, kako in kje iskati odgovor.

Poleg DEJAVNOSTIM (ali DEJAVNOSTI), ki jih imamo razporejene tekom celega tedna, zadnje dni veliko časa posvečamo tudi navajanju na samostojnost.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ali se pri zapisu (por. z + Verico) uporablja z ali s? Namreč, s pokojno Verico ali z (pokojno) Verico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ali je raba predlogov prek, skozi v spodnjih primerih sprejemljiva?

a) Pogovarjala sta se prek Skypa.

b) Sporočil ti bom prek interneta.

c) Prehranjevanje ljudi skozi zgodovino

Zanima me, kateri predlog je ustrezen v tem primeru: izključiti/izvzeti iz/s področja. Je dopustna uporaba obeh?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, kaj je pravilno ali pri Upravni enoti (kot npr. Stranka je pri Upravni enoti vložila) ali na Upravni enoti (Stranka je na Upravni enoti vložila vlogo ...).

Prosim za pomoč pri oblikovanju povedi, kjer mi težave delata predloga iz in z. Gre za primere, kot je ta: Gostje so bili iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Je dovolj ta en iz, ali bi morala pred vsako državo pisati predlog? Če bi bile to le države, v katere gremo, ne bi bilo dileme; ker pa gremo na Madžarsko* in na Hrvaško, nisem prepričana. Bi bilo torej bolje: Gostje so bili iz Italije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Nemčije?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Postavlja se mi (nam) vprašanje o pravilni rabi predloga "na" oziroma v ob besedi razstavišče. konkretno ali je bolje na priznanih razstaviščih ali v priznanih razstaviščih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?

Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.

Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)

Me zanima, kadar uporabljamo glagol iti , 4 sklon, šla v ali na ... Kdaj uporabimo v kdaj na? Mi ni jasno, zakaj sem šla na Madzarsko, a ne sem sla v Madzarsko?

Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore – že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kaj je pravilno: iz/zzornega kota, iz/zvidika, s/izperspektive?

Ali napišemo z planinsko vodo ali s planinsko vodo?

Gre za dilemo, ali poenotiti naslove vojaških doktrin. Večina naslovov je navedena s predložno besedo za, nekaj jih je z o, drugi pa so izpeljani z rodilniško obliko. Primeri:

• za
  • Zavezniška združena doktrina za usklajevanje delovanja zračnih in pomorskih sil
  • Zavezniška združena doktrina za pomoč varnostnim silam
  • Zavezniška združena doktrina za vojaško inženirstvo
  • Zavezniška združena doktrina za vojaško policijo
  • Zavezniška združena medicinska doktrina za medicinsko evakuacijo
  • Zavezniška združena doktrina za logistiko
• rodilnik
  • Zavezniška združena doktrina meteorološke in oceanografske podpore združenim silam
  • Doktrina logistične podpore zavezniških zračnih sil
  • Zavezniška združena doktrina izvajanja operacij
  • Zavezniška združena doktrina celovite jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe
  • Zavezniška združena doktrina specialnega delovanja
  • Zavezniška združena doktrina reševanja izoliranega osebja v sovražnem okolju
• o
  • Združena Natova doktrina o varstvu okolja med vojaškimi dejavnostmi pod vodstvom Nata
  • Zavezniška združena doktrina o odstranjevanju eksplozivnih sredstev (EOD) v podporo operacijam
  • Zavezniška taktična doktrina o predpisani usposobljenosti za vojaško iskanje
  • Doktrina o zračnem transportu (ZT) in oskrbi z gorivom v zraku
  • Zavezniška združena doktrina o zaščiti sil
  • Združena zavezniška doktrina o vojaškem prispevku k humanitarni pomoči

Predlagate, da naslove poenotimo ali delamo še naprej po občutku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

V Sloveniji imamo osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Otroci se lahko izobražujejo tudi v glasbenih šolah. Na portalu Fran nismo zasledili besede glasbenošolski, so pa uveljavljene z glasbo povezane besede glasbenovzgojen, glasbenokritičen, glasbenopedagoški, glasbenoumetniški. S pridevnikom glasbenošolski (npr. glasbenošolsko izobraževanje) bi poenostavili poimenovanje v dokumentih, ki jih pripravljamo na ministrstvih in se tičejo izobraževanja v glasbenih šolah, če menite, da je izraz primeren.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

V neki parlamentarni razpravi pred kratkim sem zasledil naslednji razpravi:

Poslanec 1: cit:" Absolutno je pa absurdno in tragikomično, da vi, gospa bivša učiteljica in poslanka, govorite o tem, da je rešitev odpiranje oken" Stavek je iztrgan iz raprave, razprava se pred in za tem ne nanaša na učiteljico-poslanko Poslanka 2: cit. "Če sem vam že naredila veselje s tem, da sem bivša učiteljica, bivša poslanka še nisem"

Ali se je poslanec 1 pravilno izrazil o poslanki, da je samo bivša učiteljica (in ne tudi bivša poslanka), oziroma ali je poslanka 2 ta stavek razumela tako, kot da je bivša poslanka.

Poslanec 1 in poslanka 2, sta bila v iste prostoru in komunikacija je potekala neposredno, v razmaku največ 10 minut.

Naprošam za pojasnilo, katero razumevanje je pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine? Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Prosim za komentar oz. vaše mnenje glede pravilnosti uporabe pridevnikov velik/visok, ko ju uporabljamo ob fizikalnih veličinah. V nadaljevanju navajam lektorsko razlago:

Pridevniški par majhen/velik po slovničnih pravilih uporabljamo za izražanje velikosti ali vrednosti fizikalnih veličin, ki niso v miselni zvezi z ravnijo ali potencialom.

Koncentracija/masa/množina/dolžina/ploščina/prostornina/energija/moč/napetost/sila/valovna dolžina itd. so osnovne fizikalne veličine, ki so odvisne od količine snovi, zato uporabljamo pridevnika velik/majhen ali večji/manjši in ne nizek/visok.

Je to pravilna razlaga in se naj držimo npr. velike/majhne koncentracije, velikega/majhnega pH in ne npr. nizkega pH, znižanja pH, kot je recimo kar zakoreninjeno v našem strokovnem jeziku)?

Kako lahko z eno besedo opišem stanje, ko nekaj ne morem zavrniti. Ali lahko rečem, da je to nezavrnljivo?

V Slovarju novejšega besedja sem videla, da beseda starš ni zvrstno zaznamovana. V Slovenskem pravopisu je označena s kvalifikatorjem »neknjižno pogovorno«. Ali je SNB normativni priročnik in lahko besedo starš (ed.) uporabljamo tudi v zbornem/knjižnem jeziku?

Zanima me, če je v določenih primerih tožilnik zamenljiv z rodilnikom. Pri prošnjah (npr. Bogu) se pojavljata obliki s tožilnikom ali rodilnikom: daj nam milost ali daj nam milosti. Če to pretvorim v druge samostalnike, recimo daj mi sok, vem, da daj mi soka ni knjižno pravilno. Toda pri pojmih se mi zatakne. Daj mi ljubezen ali daj mi ljubezni? Kako se lahko utemelji, kdaj je pravilno daj nam to ali daj nam tega? (Podobno je z glagolom imeti – Imam ljubezni, kolikor hočem.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Učim se nemščine ali učim se nemščino

Dober dan, s prijatelji imamo dvom glede povratnega svojilnega zaimka v takšnih primerih:

• Volivec pooblasti prijatelja za glasovanje v svojem/njegovem imenu.

• Upravljavec bazena je odgovoren za smrt plavalca zaradi svojega/njegovega ravnanja.

Hvala lepa!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sem v dilemi:

Vabim te na praznovanje mojega/svojega rojstnega dne ...

Na spletni strani RTV Slovenija sem zasledil naslov: Boste še hodili k vašemu peku? Zdi se mi, da je uporabljen napačen svojilni zaimek -- pravilno bi se naslov moral glasiti: Boste še hodili k svojemu peku?

Imam prav?

Zadnje čase imam precej težav z rabo števnikov. Med delom z večjimi števili sem prišel do nekaj zapletenih primerov, pri katerih se je težko odločiti o pravi rešitvi glede na obstoječo normo in članke na to temo.

Vprašanja bom zastavil kar s pomočjo primerov.

• Katera različica je primernejša?

103.000.000 --> sto trije milijoni

ali

103.000.000 --> sto tri milijone

Bi bila torej primernejša raba: sto trije bilijoni ljudi ali sto tri bilijone ljudi?

Kako je s primeri: sto trije milijoni medvedov/sto trije milijoni medvedi/sto tri milijone medvedov? Nekateri primeri se slišijo precej čudno. Kakšno je torej pravilo za takšno rabo števnikov in samostalnikov, ki stojijo za njimi? Je treba tu vedno slediti navodilom lektorskega društva, ki omenja primer sto dve celi? Je potem isto sto en milijon, sto dva milijona, sto trije bilijoni, sto štiri milijarde, sto pet milijard? Potem primer petsto tri celih krši normo?

• Ali je treba besedo milijon (enako besedi milijarda in bilijon) kadar so števila rabljena kot pridevniki sklanjati ali ne?

Vlada je dala (2.534.165) dvema milijonoma petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.

ali

Vlada je dala (2.534.165) dva milijona petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.

• Kako je s sklanjanjem, kadar je števnik v funkciji samostalnika?

Vlada je dala (2.000.065) dvema milijonoma petinšestdesetim subvencijo.

ali

Vlada je dala (2.000.065) dva milijona petinšestdesetim subvencijo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Delam na oddelku, kjer je na hodniku tudi sprejemna pisarna. Ljudje se večkrat zmotijo in trkajo pri meni, tako da jih moram napotiti v sprejemno pisarno. Med mojo ambulanto in sprejemno pisarno so ena vrata. Kako naj jih "slovnično" pravilno usmerim:

• Sprejemna je dvoje vrat naprej.
• Sprejemna je dvoja vrata naprej. Ali kako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pišemo tekočina se hrani ali tekočino se hrani? Vem, da je boljše tekočino hranimo... ampak vseeno...

Opažam, da se v zadnjem času vse bolj uporablja beseda medtem za označevanje nasprotja (namesto medtem ko). SSKJ in SP medtem označujeta kot časovni prislovni zaimek. Zato me zanima vaše mnenje o ustreznosti uporabe besede medtem v odlomku iz članka portala

MMC:

Naziva vitez in dama je po ukinitvi leta 1986 lani spet oživil takratni premier Tony Abbott, navdušen monarhist, zaradi česar je bil deležen številnih kritik. Njegov naslednik Malcolm Turnbull je medtem izrazit republikanec.

Ker je podobnih primerov v novinarskih člankih na spletu še veliko, vas prosim za vašo razjasnitev/pojasnitev. Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.

Zanima me ustreznost raba vejice pred veznikom in v naslednjih primerih:

1. … temelji na predpostavki, da so velike strukture nestabilne in zato razpadejo na manjše.

2. Enačbo pretvorimo v odvisnost A, ki jo integriramo in dobimo rešitev za porazdelitev gostote. Iz razmerja izrazimo gostoto, ki jo upoštevamo v enačbi B in tako dobimo naslednjo odvisnost …

(Sklepam, da se v danih dveh primerih in navezuje na vrinjeni odvisni stavek, saj je dejanje, ki ga uvaja ta veznik, posledica dejanja, ki ga uvaja prilastkov odvisnik.)

3. Tlak je odvisen od hitrosti, in ne od pospeška.

(Predvidevam, da gre v tem primeru za izražanje protivnega razmerja.)

Ali pred zvezo in ne pišemo vejico?

Npr. Odvisna je od kave in ne od alkohola.

Razlikujejo se po izobrazbi in ne po starosti.

Imam vprašanje glede uporabe ločil pri navajanju dneva in datuma.

Kako navajamo ločila v naslednjem primeru: Sestanek bo v petek 2. septembra 2013 ob 17. uri v sejni sobi. Uporabimo eno ali dve vejici: Sestanek bo v petek, 2. septembra 2013, ob 17. uri v sejni sobi oziroma Sestanek bo v petek, 2. septembra 2013 ob 17. uri v sejni sobi?

Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.

Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.

Naj navedem nekaj primerov:

• Ali bo človek zemljo/Zemljo popolnoma uničil?
• Ali bo kdaj mir na zemlji/Zemlji?
• Ris je bil označen za najbolj ogroženo vrsto mačk na zemlji/Zemlji.
• Poleg onesnaževanja zemlje/Zemlje pa alarmantno narašča tudi izčrpavanje naravnih virov.
• Ali si lahko predstavljate življenje na zemlji/Zemlji brez sončne svetlobe?
• Pravi, da sem jaz njegov angel na zemlji/Zemlji, mama pa na nebu.
• Ponoči je na nebu toliko zvezd kot na zemlji/Zemlji mravelj.
• Zdi se, da danes noben kraj na zemlji/Zemlji ni več dovolj odročen ali izoliran, da bi se lahko skril pred Googlovimi kamerami.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me uporaba velike ali male začetnice v imena rastlin (Marijini laski, Božje drevce....) ali hrane (Prekmurska gibanica, Idrijski žlinkrofi).

Prosim za pojasnilo glede pisanja sintagme božji sin. Gre za prevod besedila iz 14. stoletja, kjer je Bog, jasen in eden, pisan z veliko, v omenjeni sintagmi pa nisem prepričana, ali se piše BožjiSin ali morda božjiSin. N. P.

Ali v primeru str. 1-2 (kadar citiramo samo dve strani, ne več) zapišemo pomišljaj (od − do) ali vezaj (in)? Ali je uporaba vezaja v takem primeru sploh dopustna?

Vprašanje se glasi, če je naslednja poved pravilna in ustrezna (kar zadeva rabo vez. kamor):

Preverit smo šli, kaj natanko je tam, kamor sonce nikoli ne posije.

Razum in občutek mi govorita, da je vez. kamor uporabljen napačno oziroma je pravilno tam, kjer sonce nikoli ne posije in tja, kamor sonce nikoli ne posije. Ne pa ... tam, kamor .... Ali pač?! In zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Veznik pa je pogovoren. Ali se ga preganja tudi v zvezah »pa tudi« in je bolje »in tudi«. Ali se v spodnjih stavkih glede vejice lahko odločim:

Način ogrevanja je odvisen od temperature, pa tudi od velikosti aparature in razpoložljivosti različnih grelnih naprav. Topilo je bolje preliti v ustrezno posodo za odpadke, kot pa uporabiti v laboratoriju.

V statističnem poročilu prikazujem povprečne vrednosti dimenzij kakovosti. Kako naj jih zapišem – z veliko ali malo začetnico?

Npr.: Dimenzije otipljivost, zanesljivost in odzivnost so predavatelji ocenili odlično, nekoliko slabše pa dimenzijo empatija.

Ali: ... povprečna vrednost dimenzije razvoj izobraževalnih programov je ..., ocena dimenzije informiranje in komuniciranje pa je ...

Pri pisanju magistrske naloge sem v dilemi. Kako naj zapišem imena oz. naslove slik in tabel v besedilu? Npr.:

• Podatki v Tabeli 3 prikazujejo .../Podatki v tabeli 3 prikazujejo ...
• Kot je razvidno iz Slike 3 ..... / kot je razvidno iz slike 3 ...

Hvala za odgovor.

Zakaj je beseda vaš dom v voščilu napisana z malo začetnico?

Na vas se obračam z naslednjim vprašanjem: kako se piše imena zdravil, ko gre aza zaščitena imena farmacevtskih podjetij in ne generična imena zdravil ali snovi?

Primer:

• Bolniku smo uvedli Ciprinol, ki ga je prejemal 7 dni.

Ciprinol je zaščiteno ime domačega proizavjalca za antibiotik ciprofloksacin, obstajajo pa tudi druge blagovne znamke za isto učinkovino. Se Ciprinol tu piše z malo ali z veliko začetnico?

Pri pisanju strokovnega članka iz geografije se mi poraja vprašanje, kako zapisati zemljepisna imena kot so npr. Zahodni Karpati ali Francoske Alpe? Torej, oboje z veliko začetnico ali ne?

Pozdravljeni,

imam nekaj vprašanj o uporabi velikih začetnic v (PowerPoint) predstavitvah in miselnih vzorcih.

Ali se naslov prosojnice obvezno piše z veliko začetnico?

Ali moramo vsako alinejo zapisati z veliko začetnico?

Ne glede na to ali pišemo v obliki stavka (1. primer), naštevanja povezanih elementov (2. primer), ali naštevanja nepovezanih elementov (3. primer)? Vse primere sem namenoma napisal z veliko začetnico, čeprav se mi ta način ne zdi pravilen.

Primeri:

1. Predstavitev mora biti privlačna na pogled.

Predstavitev ne sme vsebovati preveč besedila.

2. Pri urejanju besedila moramo biti pozorni na:

- Barvo,

- Velikost in

- Ločila.

3. Pomembno pri predstavitvi (naslov prosojnice)

- Barva ozadja

- Grafični elementi

- Količina besedila

Prosim za odgovor na vprašanje, ali je pri besedi prebivalstvo mogoče rabiti zaimek čigar (prebivalstvo, čigar predniki) ali zgolj kateri (prebivalstvo, katerega predniki). SP 2001 je nedvoumen, da se čigar rabi zgolj za ednino osebe moškega spola, pa vendar: v podstati besede prebivalstvo je ne nazadnje človek. Najverjetneje pa to ne more vplivati na slovnične lastnosti besede srednjega spola prebivalstvo in rabo pravilne oblike zaimka, kajne?

Zanima me pravilna raba zaimka v naslednjih primerih: »Ne pustiš miblizu« ali »Ne pustiš me blizu« in »Kdo si upa upreti« ali »Kdo seupa upreti«.

Že vnaprej hvala za odgovor.

Ali je raba zaimka v naslednji povedi ustrezna:

• Ali poznaš še kakšno humanitarno organizacijo?

Ali bi morali uporabiti zaimek kateri, tj.:

• Ali poznaš še katero humanitarno organizacijo?

Kateri zaimek pa bi morali uporabiti v naslednji povedi:

• Nekaj samostalnikov moškega spola ima v katerem sklonu/v kakšnem sklonu/v nekaterih sklonih posebno končnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

V časopisu med drugim skrbim za jezikovno ustreznost osmrtnic. Pri tem se seveda trudimo čim manj posegati, popravimo le nujno. V zadnjem času pa se dogaja, da stranke zavračajo popravek iz svojilnega v povratni svojilni zaimek. Primer: Poslovili smo se od našega očeta ... Moj popravek: Poslovili smo se od svojega očeta ... Ker bi se rada izognila nenehnim sporom, me zanima, ali bi lahko v teh primerih pustila svojilni zaimek.

Kaj je pravilno: pogled v Miklavž ali pogled na Miklavž?

Zanima me kako se pravilno uporablja beseda popust. Primer:

• Izkoristite 15 % vikend popusta na vse avtosedeže v naši ponudbi.
• Izkoristite 15 % vikend popust na vse avtosedeže v naši ponudbi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kako je prav?

• gospa profesor Novak, gospa magister Novak, gospa doktor Novak ali
• gospa profesorica Novak, gospa magistrica Novak, gospa doktorica Novak?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtov, je večkrat imenovan kar z vzdevkom Bi-Pi. Kako se ta pravilno zapiše in sklanja: Bi-Pija, Bi-Pi-ja ...? Kaj pa njegovo polno ime: Roberta Badna-Powella?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Medmetna raba besede prosim:

V zadevnem članku navajate kot primer stavek:

Mi lahko, prosim, odgovoriš še danes?

Ali lahko uporabimo ta medmet tudi v stavkih, kjer je osebek v množini? Oziroma ali lahko medmetno rabimo tudi 1. osebo množine?

• Nam lahko, prosim, odgovorite še danes?

ali

• Prosimo, odgovorite še danes!

ali

• Odgovorite, prosim, še danes.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

S sodelavci nas zanima, katerega spola in števila je v resnici samostalnik Kiribati. Na spletu se najdejo različne variante. Tako tudi publikacija Slovenska imena držav kot mestnik navaja dve varianti: v Kiribatiju/na Kiribatijih. Sami zaradi podobnosti z zemljepisnimi imeni, kot so Bahami in Sejšeli, nagibamo k temu, da je množinski samostalnik moškega spola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

V slovenski izdaji romana Idiot Dostojevskega sem našel rodilniško obliko ena izmed knežen Miškinovih. Ali je takšna oblika upravičena ali je samo izposojena iz ruskega izvirnika, kjer piše enako тоже изъ княженъ Мышкиныхъ? Obstajajo različne sklanjatve te besede?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ali je slogovno bolje, če jo zamenjamo z ni/nimamo oz. je potrebno preoblikovati stavek in kako drugače izraziti "neobstoj"? Primer:

• Ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je mogoče izvajati v podjetjih vseh velikosti, sektorjev in področij dela. Univerzalni paket ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki bi ustrezal vsem podjetjem in organizacijam, ne obstaja.

Drugače:

• Ni/Nimamo/Ne poznamo univerzalnega paketa ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki bi ustrezal vsem podjetjem in organizacijam.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, ali se Slovenskapolicija piše z veliko ali z malo začetnico.

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me uporaba presledka, predvsem ob poševnici ter uporaba dvopičja pri navajanju ure.

Prosil bi za uradno potrjeno uporabo presledka ob uporabi poševnice ter vprašal bi, ali res je potrebno pri navajanju ure/časa v uradnih dopisih, ali na plakatih, uporabiti piko med števkami?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kako bi gospod Novak odgovoril, če bi ga nekdo poklical po telefonu in vprašal: "Dober dan, sem dobil g. Novaka?" Bi odgovoril: "Pri telefonu.", "Ja, to je on.", "Ja, to sem jaz.", ali kaj drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, ali je zapis v ocenjevalnem centru/fazi dopusten, če se pridevnik ocenjevalni nanaša tudi na fazo. Bi bilo treba ocenjevalni ponoviti, torej zapisati: v ocenjevalnem centru/ocenjevalni fazi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vem, da je pravilno Kljub temu da sem šel v trgovino, nisem prinesel kruha. – torej brez vejice (v tem kontekstu, ker je večbesedni veznik). Vendar sem v dvomih, kako je s tem pri Kljub dejstvu da je bila ena izmed najboljših smučark, je na današnji tekmi odstopila. Ali je v drugi povedi za 'dejstvu' vejica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pri nekaterih besedilih, kjer je prisotno vikanje osebe, ki to bere, opažam, da je pri opombah v oklepajih, prisotno tikanje. Takšne opombe so: (glej spodaj), (glej kazalo), (glej stran 3) ipd.

Ali bi morale biti tudi te opombe v vikalni obliki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kako zapišemo »osem ur, pet minut, dve sekundi« s števkami, simbolom pa ločiloma: 8h5'2" ali 8h05'02" (najbrž brez presledkov In najverjetneje ne 08h05'02")?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.