rabíti in rábiti -im nedov. (ī á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo;
plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo// delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: uničevali so vse, kar je rabilo sovražniku;
ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige;
nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju // biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče;
lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa;
da bi delo opravila, rabi čas in prostor;
za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce 5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom
● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; pog. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva
♦ jezikosl. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilorabíti se in rábiti se navadno s prislovnim določilom
postajati poškodovan, obrabljati se: pri pisanju se svinčnik rabi; avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo; tkanina se na komolcih zelo rabi
rábljen -a -o
1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene besede; splošno rabljeno ime
2. ki se je že uporabljal, uporabil: kupim rabljen avtomobil; prodaja rabljenega pohištva / rabljena znamka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
rabíti in rábiti -im nedov. rábi -te in -íte, -èč -éča; rábil -íla, rábit, rábljen -a; rábljenje; (rábit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ slovar pri prevajanju; neobč. lahkomiselno ~ denar porabljati, zapravljati; knj. pog. ne ~ nikogar potrebovati; rabiti kaj za kaj ~ sobo za skladišče uporabljati; knj. pog. ~ še veliko cementa za gradnjo potrebovati; neobč. rabiti komu/čemu Kij jim ~i kot orožje kij uporabljajo; neknj. pog. Ne ~iš iti k zdravniku ni ti trebarabíti se in rábiti se -im se (í/ȋ/á á) knj. pog. Gume se na slabi cesti hitro ~ijo obrabljajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
rabíti in rábiti -im
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
rabíti in rábiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati kaj Stroj /dosti/ rabijo.1.1.
kdo/kaj uporabljati kaj
Ta izraz rabimo le (v strokovnih besedilih).
1.2.
kdo/kaj izkoriščati kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ rabiti naravna bogastva.
1.3.
kdo/kaj zapravljati kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ rabil denar.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti, pomagati komu
Nahrbtnik mu je /dobro/ rabil.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj
(Za gradnjo hiše) bo rabil še veliko cementa.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
rabiti je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
rabīti rábim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.-M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki-Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.-Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
rabiti ► ˈraːbėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
Normativno razmerje med glagolskima sopomenkama »rabiti« in »uporabljati«
Vesela sem, da obstaja možnost vprašati za strokovno mnenje, kadar smo v dilemi glede kakšnega jezikovnega ali pravopisnega vprašanja.
Imam dve vprašanji. Prvo je o uporabi besede rabiti. Npr. Knjiga mu je rabila kot priročnik za ... (primer sem si izmislila, slišimo in beremo pa tako uporabo besede rabiti v medijih). Kot razumem namen uporabe besede, bi bila primerna beseda služila (namesto rabila) ali pa bi isto povedali kako drugače, manj nerodno. Sama rada uporabljam besedo potrebovati namesto rabiti (po priporočilu J. Gradišnika), npr. Ne potrebuješ nove obleke. Beseda rabiti mi nekako ni ljuba.
Drugo vprašanje pa je o ustavi. V četrtem poglavju (podpoglavje Državni zbor) piše v 82. členu (poslanci) tako: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Ni mi jasna beseda kakršna koli. Pomeni mogoče, da so vezani le na določena navodila? Ali pa je mišljeno, da niso vezani na nikakršna navodila?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
rabíti proti in rábiti proti -im proti
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj uporabljati koga/kaj proti komu/čemu
To zdravilo se že dolgo rabi proti aidsu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
rabíti se in rábiti se -im se
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
rabíti za in rábiti za -im za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj uporabljati koga/kaj za kaj / kot kaj Za ta kruh rabijo posebno pšenico.1.1.
kdo/kaj uporabljati koga/kaj kot kaj
Te ljudi rabijo kot živi ščit.
2.
iz jezikoslovja kaj uporabljamo za/kot kaj
Pridevnik rabimo (v stavku) za prilastek ali kot povedkovo določilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024