polovíčar -ja m (ȋ) - 1. nav. slabš. kdor načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: bodi ves to, kar si, ne pa polovičar; očitali so mu, da je polovičar / radikalci, konservativci in polovičarji
- 2. nav. slabš. kdor dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: ne dajaj popravljati aparata temu polovičarju; kot mojster, organizator ni polovičar
- 3. jur., nekdaj polgruntar, polzemljak: doma so bili polovičarji; gruntarji in polovičarji
- 4. v stari Avstriji kovanec v vrednosti pol krajcarja: na mizo je vrgel tri polovičarje; krajcarji in polovičarji
♦ čeb. panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
radikálec -lca m (ȃ) človek radikalnih nazorov, dejanj: postati radikalec;
radikalci in nazadnjaki // pripadnik radikalne skupine, stranke: radikalci so izstopili iz vlade
♦ zgod. (narodni) radikalec (narodni) radikal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.