rádost stil. radóst -i ž (á; ọ̑) knjiž. veselje, sreča:a) ob uspehu ga je prevzela radost;
radost ustvarjanja;
solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti
● pog. pasja radost navadna salama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
rádost -i ž, pojm. (á) ~ ustvarjanja; biti staršem v ~; števn. življenjske ~i; snov., knj. pog. pasja ~ navadna salama
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
rádost -i
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024
radost je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
rádost – glej rȁd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
radọ̑st, f. die Freude, die Fröhlichkeit, die Wonne, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad), nk.; — navadneje: rádost, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ràdost -i ž radost, veselje: ár ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Csi ſze zmenká ra-doſzt i moucs KŠ 1754, 265; kaj tak radoſzt bode vu nébi KŠ 1771, 222; Tak bode radoſzt nasa BKM 1789, 8; Moj náj véksi kincs nebeſzki, Radoſzt SŠ 1796, 5; Li Ti ſzi moja radoſzt BRM 1823, 9; Vszê nász radoszt boj KAJ 1848, 5; Oh vrejme puno radoſzti KŠ 1754, 272; i od radoſzti nyega je odiſao KŠ 1771, 46; gde je radoszti prebivanye KM 1783, 131; Darovnik radoſzti BRM 1823, 6; tak da szo od radosti ni obtrüditi nêmogli KAJ 1870, 23; Ár je Kriſztus nám kradoſzti BKM 1789, 91; meni perneſzé radoſzt SM 1747, 73; Vzemi me gori vtou radoszt KŠ 1754, 275; dáj, da nám tvoja rejcs bode na radoſzt KŠ 1771, A8b; Ka májo Nezgrüntano radoſzt KMS 1780, B2b; Pelaj me vradoszt tve dike BKM 1789, 15; O ſzám zná gda 'saloſzt obrné na radoſzt KM 1790, 40; Düsno radoſzt dabi vſzáki najsao SŠ 1796, 15; naj bi oni radoſzt vekivecsno zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Radoszt, Miloszt od nyega má KAJ 1848, 10; Nego vu Právdi Jehove má radoszt szvojo TA 1848, 3; I ona obcsüti radoszt KAJ 1870, 10; kaiſzte natom ſzveiti vradoſzti siveli SM 1747, 84; Csinijo tou vradoſzti BKM 1789, 1b; I vu radoszti szpêvajôcs KAJ 1848, 8; Steri zradoſztyov me ſzrczé napuni KŠ 1754, 264; Obilnejſe pa eſcse ſzmo ſze radüvali nad radoſztyov Tituſa KŠ 1771, 541; radüvali ſzo ſze jáko zvelikom radoſztyom KŠ 1771, 7; Primte ga zradoſztyom vſzi BKM 1789, 5; Zapoved Tvojo z-radoſztjov Szpunyávam BRM 1823, 8; Molte ga, zradosztjov hvalécs KAJ 1848, 10; Zradosztjov primem pero AI 1875, kaz. br. 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
radost [rádost]
samostalnik ženskega spolaradost, veselje, ugodje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
radost samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
radost ž, F
2,
gaudium, gaudimonium, veliku veſſelje, ali
radoſt. Baruch:4;
laetitia, veſſelje,
radoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
radost sam. ž ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
radost ► ˈradȯst raˈdȯːstė ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.