radovédnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana;
zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je // želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala ga je radovednost; vzbujati radovednost; to je naredil iz radovednosti / oči se mu svetijo od radovednosti / slabš. babja radovednost; raziskovalna radovednost
● ekspr. pasti radovednost zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
radovédnost -i
ž želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
radovẹ́dnost – glej radovẹ́den
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
radovẹ́dnost, f. die Neugierde, Cig., Jan., nk.; r. ga lomi, grudi, die Neugierde plagt ihn, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
radovednost ► radȯˈvẹːdnȯst -ė ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
radovéden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ otrok; biti zelo ~; biti ~, kako se bo dogajanje končaloradovédni -a -o (ẹ́) šalj. ~ spol |ženske|radovédnost -i ž, pojm. (ẹ́) storiti kaj iz ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.