belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad FRAZEOLOGIJA: goveja muzika ETIMOLOGIJA: ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna. ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mrést mrésta samostalnik moškega spola [mrést] jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo
ETIMOLOGIJA: = hrv. mrijȇst, srb. mrȇst ‛drstenje, ikre’, rus. nérest, nar. polj. mrzost, stčeš. neřest < pslov. *nerstь, *nerstъ ‛drstenje’, sorodno z litov. ner̃šti ‛drstiti se’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
obád obáda tudi obàd obáda samostalnik moškega spola [obát obáda] tudi [obàt obáda] večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat. Tabanidae
STALNE ZVEZE: goveji obad ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍbād, ȍvād, rus. óvod, češ. ovád < pslov. *ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
páv páva samostalnik moškega spola [páu̯ páva] 1. večja domača ptica, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre; primerjaj lat. Pavo cristatus
2. podoba, ki predstavlja domačo ptico, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot pav, ponosen kot pav, šopiriti se kot pav ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nekega roman. jezika iz lat. pāvus, pāvō, domnevno iz nekega antičnega vzhodnega jezika - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína] 1. del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva
2. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost 2.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
2.2. ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
ETIMOLOGIJA: ↑plitev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati] 1. odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali jih razgrajevati
2. v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi iz organizma
3. odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih razgrajevati
4. navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka] 1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox 1.1. ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
velblód velblóda samostalnik moškega spola [velblót velblóda] iz zoologije kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; SINONIMI: kamela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek češ. velbloud, star. rus. velbljudъ in cslov. velьblǫdъ iz got. ulbandus ‛kamela’, to pa prek lat. elephantus ‛slon’ iz gr. eléphas ‛slon’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.