raz...2 predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanjea) premikanja ali usmerjenosti v več krajev, smeri: razgnati, raznesti, razvoziti / razgrniti, razložiti po mizi / razblebetati, razglasiti novico / v zvezi s se razbežati se, raziti se, razleteti se / glas se razlega po dolini b) dejstva, da kaj ni več skupaj, v prvotnem položaju: razgrebsti, razriniti, razsuti / razpustiti, razširiti, raztegniti / razkoračiti se c) delitve, ločitve na več delov: razcepiti, razdeliti, razrezati, razstaviti č) nastopa stanja, navadno v veliki meri: razbesneti, razjeziti, razžariti / v zvezi s se razboleti se, razgovoriti se, razživeti se d) dosege zaželenega namena, cilja: razgreti, razmehčati / razhoditi nove čevlje / razbrati e) prenehanja obstajanja, stanja: razbliniti, razkrojiti, raztopiti / razdišati se f) nasprotnosti tega, kar pomeni glagol z drugo predpono: razbarvati, razčlovečiti, razelektriti, razorožiti, raztovoriti, razvezati g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): razbistriti, razcefrati, raztrgati / razcvesti se 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: razbarvanje, razcepitev, razglasen, razhod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razorožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razorožiti: razorožitev nasprotnikovih vojakov / prizadevanje za razorožitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razorožíti -ím dov., razoróžil (ī í) odvzeti orožje: razorožiti nasprotnikovo četo;
razorožiti ujetnike;
pren., ekspr. njeno ravnanje ga je zmedlo in ga popolnoma razorožilo razorožíti se
prenehati biti oborožen: vojaki so se razorožili / države naj se razorožijo
razorožèn -êna -o:
razoroženi ujetniki; po tem pogovoru je bil razorožen in strt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spremljáva -e ž (ȃ) 1. glagolnik od spremljati: peti ob spremljavi kitare;
klavirska spremljava / knjiž.: imeti spremljavo vojnih ladij spremstvo; spremljava govorjenja s kretnjami spremljanje2. kar kaj spremlja: poslušati spremljavo;
glasbena, zvočna spremljava / knjiž. to je pogosta spremljava hitrega industrijskega razvoja / star. razorožiti oboroženo spremljavo oboroženo spremstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zaspáti -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í) 1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal;
mačka se je zvila v klobčič in zaspala;
za pol ure lahko še zaspiš;
zaspati na straži, med vožnjo;
globoko, mirno, trdno zaspati;
ekspr. sladko zaspati;
skrbi mu niso dale zaspati;
ne more zaspati;
zaspal je kot čok, polh trdno;
zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno / ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje 2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal;
zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo;
reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati// prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo 4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju:, vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče 5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge;
roka ji je zaspala zaspál -a -o:
razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko;
prim. zaspan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.