plómba -e ž (ọ̑) - 1. snov, navadno amalgamska, ki zapolnjuje poškodovan, izvotljen zob: plomba mi je padla iz zoba; zgladiti plombo / zdravnik mu je naredil tri plombe plombiral tri zobe; ima že veliko plomb
- 2. ploščica na predmetu, navadno z vtisnjenim datumom, imenom, številko, kot dokaz nedotaknjenosti zapore: dati plombo na vagon, vrečo; monter je odstranil plombo z varovalke / carinska plomba
♦ biol. plomba snov, navadno beton, ki zapolnjuje razpoke, votline v deblih; grad. plomba snov, navadno cementna, ki zapolnjuje, veže poškodovano mesto na gradbenem elementu; mavčna plomba mavčna mešanica, ki se da na razpokano mesto gradbenega elementa za opazovanje širjenja razpoke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lúbje -a s (ú) - 1. plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin: zajci glodajo lubje mladih dreves; lupiti lubje; vrezati črke v lubje; gladko, razpokano lubje; škodljivci v lubju / brezovo, hrastovo, smrekovo lubje
- 2. nar. zahodno krovni listi koruznega storža: obtrgovati lubje / blazina, napolnjena s koruznim lubjem ličkanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kosmatínka -e ž (ȋ) ekspr. samica kosmate živali, navadno medveda: opazil je kosmatinko z mladiči
♦ bot. užitna goba s tanjšim betom in z večinoma razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mávčiti -im nedov. (ā) delati z mavcem: v mavčarni mavčijo / mavčiti razpokano steno
♦ agr. gnojiti s sadro; sadratimávčen -a -o: mavčene stene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razpókati -am dov. (ọ́ ọ̑) dobiti razpoke, špranje: deska, kamen, led razpoka;
ob potresu so zidovi razpokali;
koža razpoka zaradi vetra;
prečno razpokatirazpókan -a -o: razpokan les, zid; razpokana skala; razpokana drevesna skorja; razpokane ustnice; lubje je razpokano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
régast -a -o prid. (ẹ́) knjiž. režast: regast pod / deblo z regasto skorjo razpokano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mávelj -vlja m (á) bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
smréka -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši;
posekati smreko;
visoke smreke;
raven, vitek kot smreka
♦ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.