razúmnik -a m (ȗ) knjiž. kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo: kritičen, napreden razumnik;
večji del te literature je dostopen le razumnikom izobražencem;
pisatelji, slikarji in drugi razumniki / prištevajo ga k največjim razumnikom tistega časa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
intelektuálec -lca m (ȃ) kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik: intelektualci so proti sklepu protestirali;
sodelovanje intelektualcev in delavcev;
pisatelji, umetniki in drugi intelektualci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razúmnica -e ž (ȗ) ženska oblika od razumnik: ta pisateljica je velika razumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.