ádamica Frazemi s sestavino ádamica:
ádamica

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ádamka Frazemi s sestavino ádamka:
ádamka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Adamov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Adamova Adamovo pridevnik
IZGOVOR: [ádamou̯], ženski spol [ádamova], srednji spol [ádamovo]
ZVEZE: Adamov/adamov kostum, Adamov/adamov sin, Adamovo/adamovo jabolko, Adamovo/adamovo rebro

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ádamovka Frazemi s sestavino ádamovka:
ádamovka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot zabóden bìk, kot zabóden bìk, močán kot bìk, ne bôdi se z bíkom, rjovéti kot bìk, zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zijáti, kot bìk v nôva vráta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bòdnoti -em dov. vbosti, zabosti: bodnoti KOJ 1833, 154; falácsec szala bodne KAJ 1870, 58; Szvèto rebro bodnejo BKM 1789, 74; kak da bi ga igla bodnola KAJ 1870, 83; gda mi bodne ſzmrt me ſzrcze BKM 1789, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

costa -e m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drègniti -em dov. dregniti, vznemiriti: Csehov neszrecsa je i Bethlen Gábora mocsno v rebro dregnila KOJ 1848, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Drensko Rebro
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Drenskega Rebra samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kozje
IZGOVOR: [drénsko rêbro], rodilnik [drénskega rêbra]
BESEDOTVORJE: Drenskorebrčan in Drenčan, Drenskorebrčanka in Drenčanka, Drenskorebrčanov in Drenčanov, Drenskorebrčankin in Drenčankin, drenskorebrski in drenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drugôtno rêbro -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Dve vprašanji glede tonemskega naglasa

  • Kako se spreminjajo nekončni naglasi večnaglasnic?
  • Ali gredo po tipu ọ́kna tudi drugi samostalniki, kjer edninski ó gre v ọ́?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grod

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kazáti Frazemi s sestavino kazáti:
kazáti fíge kómu, kazáti ogledálo kómu/čému, kazáti rébra, kazáti róge [kómu], s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

klimáktičen pridevnikETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. klimaktisch, iz ↑klimaks

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kọ̑st kostȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kósta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kotlẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lahkó Frazemi s sestavino lahkó:
lahkó me kúšnete na rìt, lahkó me nékam kúšnete, súh, da bi lahkó rébra preštél, tího, da bi lahkó slíšali šivánko pásti, tišína, da bi lahkó slíšali šivánko pásti, tríkrat lahkó ugíbate

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lístno vretêno -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narebrīti – glej rébro

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naslédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste: takrat ga ni bilo, na naslednjem sestanku je pa spet bil; peto rebro je zdrobljeno, naslednji dve pa zlomljeni / letos ne morem, naslednje leto pa gotovo drugo, prihodnje
2. publ., pri uvajanju naštevanja ta1, tak(le), takšen: dnevni red je naslednji; pismo ima naslednjo vsebino; odgovorite na naslednja vprašanja; sam.: naj vstopi naslednji; publ. v naslednjem bom skušal svoje trditve utemeljiti v svojem tekstu, govoru od tu dalje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpréjti odprém dov.
1. odpreti, narediti, da je mogoč prehod, vstop, izstop: ſzi liki te nejmi bolvan lampe nej znao odprejti vu czérkvi BKM 1789, 5b; Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; i odpré dveri KŠ 1754, 126; Vráta nyemi oudprimo BKM 1789, 12; dveri natihoma odpri BJ 1886; pren. vſzáki ſzámecz, ki odpré utrobo KŠ 1771, 169; i oudprli ſzo kincse ſzvoje KŠ 1771, 7; Odpré sztezo szpravicsanya KAJ 1848, 6; trôst odpré AI 1875, kaz. br. 1; Naj naſſega ſzrczá dveri odprémo KŠ 1754, 125; Nasega ſzrczá dveri ti odprémo BKM 1789, 37; Oudpri nyemi tvojo düso BKM 1789, 15; Oudprite mi dveri, Da Goszpoud noter ide BKM 1789, 12; Szrdcze nyemi odprite BRM 1823, 8; Nebeſzka vráta oudproſzi BKM 1789, 4; Ino tak je nám oudpro nebéſza KŠ 1754, 112; Je ôdpro pôt szlobodcsine KAJ 1848, 126
2. z odprtjem vrat omogočiti vstop, izstop: Tomi vrátar odpré KŠ 1771, 299; Trüpajoucſim on odpré BKM 1789, 19; Goſzpodne, odpri nám KŠ 1771, 84
3. narediti, da prilegajoči se deli niso več skupaj: ribo vö potégni, i odpri ji laloke KŠ 1771, 57; odprém vu prilikaj vüſzta moja KŠ 1771, 45; tak je nej oudpro vüſzt ſzvoji KŠ 1771, 366; Vüsta odpri BJ 1886, 4
4. dati kaj v položaj, značilen za uporabljanje: i gda bi te knige oudpro, najſao je meſzto KŠ 1771, 176
odpréjti se odprém se
1. odpreti se: ki trüpa ſze odpré SM 1747, 26; Nyilni; odprejti sze KOJ 1833, 166; roupajte ino vám ſze odpré KŠ 1754, 244; trüpajte i odpré ſze vám KŠ 1771, 206; Efata, tou je, odpri ſze KŠ 1771, 125; Odprla ſo ſze pa vüſzta nyegova preczi KŠ 1771, 165; pren. Goſzpodne, naj ſze nama ocsi odpréjo KŠ 1771, 67; Nyidva ocsi ſzo ſze oudprile KŠ 1771, 256; Teda ſzo ſze nyidva Ocſi odprele SM 1747, 6; i gda bi molo, oudprla ſzeje néba KŠ 1771, 174; Ah, káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Edna vretina sze z-etim odpré, z-stere szi vszáki od znanoszti 'ziho z-lehkimi odgoni AI 1875, kaz. br. 1
2. začeti se: sze orszácsko szpráviscse od kralá odpré AI 1875, kaz. br. 1; Gda szo sze vráta szpráviscsa itak odprle AIP 1876, br. 1, 5
odpréti -a -o odprt: orszácsko szpráviscse je odprêto AI 1875, kaz. br. 1; orszácsko szpráviscse za odprêto zglászi AI 1875, kaz. br. 1; Vu vilicaj szta vecs ostari vidila z-odprêtimi vrátami KAJ 1870, 116
odpr̀ti -a -o
1. odprt: Odprti grob je nyih grlo KŠ 1771; Kak odprti grob nyi vüſzta ſzo BKM 1789; odprti grob je nyi grlo TA 1848, 5; rebro odprto KM 1783, 65; drügi sze pa naj v-odprto hi'so podkrádne KOJ 1845, 98; i dveri szo mi odprte bilé KŠ 1771, 532; pren. bodte vidili nébo odprto KŠ 1771, 268; Jezus vu tvoje za méne odprte ſz. rane KMK 1780, 101; Nebeszka vráta ſzo ti odprta KM 1783, 215; Nebeſzka ti vráta odprta jeſzo SŠ 1796, 69; vidim nebéſza odprta KŠ 1771, 363; spi zodprtimi očmi AI 1878, 12
2. širokosrčen, razumevajoč: i odprtoga ſzrczá bila KM 1790, 32; Nyiltszivü; odprtoga szrczá KOJ 1833, 167

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podrẹ̑brje – glej rébro

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

polomíti Frazemi s sestavino polomíti:
polomíti kómu kostí, polomíti kómu rébra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

polǫ́žən, -žna, adj. 1) Erlags-, Depositen-, Cig., Jan.; polǫ̑žni list, DZ.; položni denarji, Depositengelder, Cig.; — 2) nicht steil, sanft sich abdachend; položno rebro, sanfter Abhang, Cig. (T.), Jes.; šel je po položni rebri navzdol, LjZv.; položna cesta, Zora; po položnih stopnicah, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, auf sanften u. steilen Abhängen, Slovan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako:  gasilna voda  kot voda, ki je uporabljena za gašenje,  požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prebòdnoti -em dov. prebosti: i vidlo ga bode vſzáko okou, i ki ſzo ga prebodnoli KŠ 1771, 767; ſzo ga ráſzpeli, Bláj'zene prſzi prebodli BKM 1789, 71
prebòdjeni tudi prebòdnjeni -a -o preboden: tvoja düsa 'saloſztnim mecsom bode prebodjena KM 1783, 82; rebro za nász na kri'si zpiczov probodjeno KM 1783, 65; Gda bi pa eto ſzliſali, prebodnyeni ſzo vſzrczi KŠ 1771, 347; v-tva prebodnyena rébra Mojo düso ſzhráni SŠ 1796, 155

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preštéti Frazemi s sestavino preštéti:
preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, preštéti kómu kostí, preštéti kómu rébra, súh, da bi lahkó rébra preštél

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preštévati Frazemi s sestavino preštévati:
preštévati kómu rébra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

propádən, -dna, adj. schroff: propadno rebro, schroffer Abhang, Cig. (T.), Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pr̄si pr̄s ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rẹ̄ber -bri ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rebr-
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Rebr-

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rébrast – glej rébro

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rêbrce -a s, mn. rêbrca in rébrca (ē)
nav. ekspr. manjšalnica od rebro: zlomiti ptici rebrce / kupiti, obirati rebrca / prekajena svinjska rebrca s kislim zeljem / površina s komaj vidnimi rebrci / rebrce čokolade
♦ zool. zgornji strženasti del tulca ptičjega peresa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rébrce – glej rébro

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rébrce, n. dem. rebro; 1) das Rippchen; — rę́brca, auf dem Rost gebratene Rippenstückchen (cotelletes); — rebrca, die Blattrippen, C.; — 2) kozja rebrca, der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Poh.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rebrce ► ˈrebr̥ce -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rebrīti – glej rébro

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rêbrn in rébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na rebro: rebrni par / rebrne kosti, mišice
♦ anat. rebrni hrustanec; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; rebrna mrena mrena, ki obdaja prsni koš od znotraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rebrn ► ˈrẹːbr̥n̥ -br̥na -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rêbro -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é)
1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo
// mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči
// nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra
2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami; zgorelo letalo je kazalo svoja rebra; nova stavba že moli kvišku svoja rebra; gredelj in rebra / ladijska rebra
3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra; na cesti so nastala rebra; rebra cilindra; rebra žameta
4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade
5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra
6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol
7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri; gotska, šilasta rebra
● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late
♦ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; glasb. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rêbro -a s, mn. rêbra in rébra (é) zlomiti si ~; udariti žival čez ~a, po ~ih; suniti koga med ~a, v ~a; čutiti bolečine pod ~i; listno ~; ~ čokolade; ~a žameta; pokr. plaz na ~u na strmini; poud. kazati ~a |biti zelo suh|; mn., snov. jesti ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rêbro -a s
vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlinopojmovnik
SINONIMI:
ekspr. rebrce
GLEJ ŠE SINONIM: strmina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

rébro Frazemi s sestavino rébro:
Ádamovo rébro, kazáti rébra, polomíti kómu rébra, preštéti kómu rébra, preštévati kómu rébra, súh, da bi lahkó rébra preštél, štéti kómu rébra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rébro -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rébrọ, n. 1) die Rippe; rę́bra, die Rippen; — die Zeile am Getreide: ječmen v šest reber, sechszeilige Gerste, Z.; — 2) = reber, der Abhang eines Berges, V.-Cig., C., Jes.; tudi pl. rebra, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rèbro -a s rebro: Latus Rebro KMS 1780, A7b; Rebro Oldal-tsont KM 1790, 92(a); Oldal; rebro KOJ 1833, 167; Krv Kriſztuſſa, ſtera ſzi 's-nyegovoga ſz. Rebra vö ſztekla KM 1783, 120; z-rebra je pa vö napravo Ejvo KM 1796, 6; ino je z-toga rebra 'senſzko ſztvouro SIZ 1807, 3; zdárdov ſzvojov je ſzmekno vnyegovo rebro KŠ 1771, 330; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; Moj prſzt ſze v-nyegovo rebro ſzloucsi SŠ 1796, 146; vu ſzneh nyemi edno rebro vö vzévsi SIZ 1807, 3; tva rebra obeſzelio me SM 1747, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rebro [rébro] samostalnik srednjega spola

rebro

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rebro -a s rebro: Bug je ſtuaril sheno is rebra rod. ed. tiga mosha ǀ Eua, katero Bug s'Adamaviga rebra rod. ed. je bil ſtuaril ǀ Ali ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte Euo ſtuaril, temuzh s'rebra rod. ed. ǀ Je vſel Bug enu rebru tož. ed. is Adama, ter je ſiſidal sheno ǀ po nagih perſah ſe tolzhe, de je zhudu de rebra tož. mn. neprebie ǀ Po rebrah mest. mn. ǀ karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah mest. mn. ogladi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rebro

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rebro ► ˈrebru -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

róka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Sklanjatev imena »Medno«

Prosim za sklanjatev kraja Medno. Padlo mi je v oči naslednje sporočilo: V začetku januarja 2023 je bilo v gozdu na območju Medna najdeno neznano moško truplo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slóučiti se -im se nedov. upogibati se, kriviti se: Moj prſzt ſze vnyegvo rebro ſzloucſi BKM 1789, 416; Moj prſzt ſze v-nyeg’vo rebro ſzloucsi SŠ 1796, 146

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slúžnik -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smə̀kniti, -nem, vb. pf. 1) eig. streifen: einen Zug thun, ziehen, ogr.-C.; meč s., das Schwert ziehen, ogr.-Valj. (Rad); — 2) stechen: s. v rebro, ogr.-C.; — prim. smukniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smèknoti -em dov. zabosti: Nego eden vitézov zdárdov ſzvojov je ſzmekno vnyegovo rebro KŠ 1771, 330; nego eden ti vitézov je z-dárdov ſzmekno vz nyegovo rebro KM 1796, 111; Potom nyemi v-glavou czvek notri ſzmeknola SIZ 1807, 53; vidlili bodo ga, vſteroga ſzo ſzmeknoli KŠ 1771, 331

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stêbelni pridevnik
STALNE ZVEZE: stebelna zelena

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stŕm, adj. 1) steil, jäh, abschüssig; strma pot; strm hrib; strmo rebro, ein jäher Abhang, Cig. (T.); — strmi kot, ein rechter Winkel, Cig.; — strmo = po koncu, aufrecht, C.; — 2) starr (vor Staunen): vsa strma mu reče, Ravn.; strmo gledati, starr blicken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Strmo Rebro
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Strmega Rebra samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Krško
IZGOVOR: [stə̀rmo rêbro], rodilnik [stə̀rmega rêbra]
BESEDOTVORJE: Strmorebrčan in Rebrčan, Strmorebrčanka in Rebrčanka, Strmorebrčanov in Rebrčanov, Strmorebrčankin in Rebrčankin, strmorebrski in rebrski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

súh Frazemi s sestavino súh:
bíti súh kot prékla, čàs súhih kráv, iméti súho gŕlo, léta súhih kráv, namočíti si [súho] gŕlo, obdóbje súhih kráv, poplákniti si [súho] gŕlo, sédem súhih kráv, sédem súhih lét, súh, da bi lahkó rébra preštél, súh kot múmija, súh kot póper, súh kot tŕlica, súh kot tŕska, [súh] kot zobotrébec, súh kot žŕd, zmočíti si [súho] gŕlo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

škrápljasta políčka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

škrápljasti hŕbet -ega -bta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

štéti Frazemi s sestavino štéti:
drží se, kot da ne zná štéti do pét, ne znáti štéti do trí, ne znáti štéti [niti] do pét, štéti dnéve, štéti kómu rébra, vídeti je, kot da ne zná štéti do pét, zdí se, kot da ne zná štéti do pét, znáti štéti do pét, znáti štéti do trí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

téjlo tudi téilo tudi télo -a s telo: Corpus Tejlo KMS 1780, A7b; tou je Telou moje TF 1715, 39; Kriſtuſſa právo Tejlo TF 1715, 43; da teilo naſſe nebode podáno SM 1747, 66; eto je moje tejlo KŠ 1754, 8B; tejlo tvoje ſzvetlo bode KŠ 1771, 19; Cſi je gli Boug grátao tejlo BKM 1789, 20; Naj tejlo tiho pocsiva SŠ 1796, 5; tou je tejlo z-mojga tejla SIZ 1807, 7; Nyegovo mrtvo tejlo je v-zláto skrinyo polóseno KOJ 1848, 5; Têlo sztvári je priglihno KAJ 1870, 10; njegovo telo AI 1878, 10; kákſaje naſſega Telá, zla volja TF 1715, 28; Ako bi pa gda znemocsnoſzti teila SM 1747, 52; návuk od Tejla gori ſztánejnya KŠ 1754, 6b; Poſzvejt tejla je okou KŠ 1771, 19; od Sziná Bo'sega Tejla oblecsenyá KMK 1780, 32; csonte mojega tejla KM 1783, 5; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8; ino tejlo z-mojga tejla SIZ 1807, 7; molitev za zdrávje têla TA 1848, 5; dusni ſzmo, nei teili SM 1747, 23; lejhko tejli vſzigdár prouti ſztánes KŠ 1754, 12 a; Vsza dobra dá düsi, têli KAJ 1848, 9; je meni Teilo i Duſſo dau TF 1715, 21; Düsso i telo ABC 1725, A5b; Teilo i Düsso nam je leipo daruval SM 1747, 86; naj i tejlo hránimo KŠ 1754, 28; ka ſzi nám zdravo tejlo dáo KŠ 1771, 837; Preporácsam ti tejlo moje KM 1783, 5; Ka je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vu tejlo je pa rázumno düso ſztvouro KM 1796, 4; preporácsam Tejlo pa zemli SŠ 1796, 6; kaiſzi mené na teili obarvau TF 1715, 46; da ſzmo mi vu teskom teili SM 1747, 66; Gori ſztánejo vtejli KŠ 1754, 271; i ſzpoznala je na tejli KŠ 1771, 116; Oprvics vſzvojem tejli BKM 1789, 18; V-etom tejli vſzi gori ſztánemo SŠ 1796, 8; V-têli nasem sze oznáva BRM 1823, 1; Na téli teško lazi (pirušlek) AI 1878, 7; Vörjem teilom gori vſztánenye TF 1715, 23; dabi z-teilom mogel vſivati SM 1747, 54; i pred tvojim tejlom ſze ne ſzkrivaj KŠ 1754, 169; gda bi za drügim tejlom sla KŠ 1771, 758; Rejcs je ztejlom poſztánola BKM 1789, 26; o'zivi i vaſſa mrtva tejla KŠ 1754, 138; se tela nature razdelijo AI 1878, 4; lidjé ſzvojimi Tejlami gori ſztánejo KMK 1780, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

v
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vitéz -a m
1. vojak: Eden vitéz je oudpro, Nyeg’vo rebro BKM 1789, 77; Niki vitéz, ki je séſzt ſztou Filiſzteuſſov doli pobio KM 1796, 46; Teda ſzo vitézje poglavára vzéli Jezuſa KŠ 1771, 94; ſzte Mojega Ocsé vitézje BKM 1789, 151; ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; pren. Ercsé pa czérkvi vitézom KŠ 1771, 248
2. junak: Finni vitéz chriſtus TF 1715, 1; gde je hunovszki vitéz Atila pokopan KOJ 1848, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vö̀ vzéti ~ vzèmem dov. izvzeti, rešiti: niſcse nej cſinijo, cſi vö vzemem Vanacsaj Mihála BKM 1789, 3b; i ſzté Nevoule me vö vzemi KŠ 1754, 255; Vzemi me vö ſztoga doula BKM 1789, 115; nego ſzi ga znevernoſzti vö vzéo KŠ 1771, 843; kaj bi nyega z-toga ſzvejta vö vzéo SIZ 1807, 28
vö̀vzèmši tudi vö̀vzévši -a -e ko je izvzel: tou vövzemši, csi sze navküpe razlocsávajo KOJ 1833, 10; grejhov, ni ednoga nej vö vzévſi KMK 1780, 71; vu ſzneh nyemi edno rebro vo vzévsi, ino je z-toga rebra 'senſzko ſztvouro SIZ 1807, 3
vö̀vzéti -a -o izvzet: zádnyis vövzéta táksi goric zemla AI 1875, br. 1, 5; Niſtere – Sztároga Zákona vö vzéte Epiſtole KŠ 1771, 814

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Začetnica v imenu predora »Golo rebro« in komentar pravopisne reforme v Pravopisu 8.0

Ali se beseda rebro pri besedni zvezi predor Golo rebro piše z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zarẹ̑brnica – glej rébro

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ž predl.
1. z or. z: ino ako Ti verno ſnyim ſiveu bodes TF 1715, 9; Scsiſztoga nazvescsávanya KŠ 1754, 131; ſivi ſnyim Bougi na Diko TF 1715, 9; ino je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; bej'sao je 's-nyim navküp KM 1790, 18; Moji grejhov Rejsim ſze 'znyouv KŠ 1754, 253; i snyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Záko, ſteroga 'znyimi vcsinim KŠ 1771, 688; Prebivam Do koncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19
2. z rod. iz: idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; kâ sze szpominas 'znyega TA 1848, 7; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; i 'znyé zhájajoucsim dobrim delom tákſo lübeznoſzt ſzka'zujmo KŠ 1771, 340; kai bi ſze ſnyé vcſili TF 1715, 19; Záto nász Boug 'Znyegovi rouk Nedá vtrgnoti KŠ 1754, 252; zſnyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; daſze snyih vön ne vernemo SM 1747, 85; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, IV

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 75