réd1 -a m, sedmi in deseti pomen mn. redôvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redôvi (ẹ̑)
1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti, pospraviti jih; spraviti lase, obleko v red / hvala, stvar je že v redu je že urejena
// kar je določeno z odnosi med določenimi stvarmi, dejstvi, ki se dajo izraziti s pravili: odkriti red v vesolju; kompozicijski, notranji red / brez reda razpostavljeni predmeti; govori brez reda neurejeno, zmedeno
// stanje, ko se dela, ravna v skladu s pravili, zahtevami: v državi je, vlada red; obnoviti, vzpostaviti red; skrbeti za red na cesti, zabavi / narediti red v gospodarstvu / prisiliti koga k redu k ravnanju, vedenju v skladu s pravili, zahtevami
2. navadno s prilastkom kar je določeno s predpisi, pravili, ki določajo, kakšno ravnanje, stanje je pravilno, obvezno: prilagoditi se delovnemu redu; gospodarski, pravni red; odpor proti staremu moralnemu redu / prebrati hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši / zastar. kazenski, šolski, tržni red zakon, predpis
3. navadno s prilastkom kar je določeno z gospodarskimi, političnimi, pravnimi odnosi v družbeni skupnosti; ureditev: obljubljati človeštvu nov red / fevdalni družbeni red; graditi bolj pravičen družbeni red / osovraženi red se je držal na oblasti s pomočjo vojske predstavniki oblasti
4. kar je določeno s ponavljanjem dejstev, opravil v enakem vrstnem redu ob istem času v določeni časovni enoti: bolnik, otrok potrebuje red; živeti po ustaljenem redu / ekspr. čisto sem prišel iz reda
// v zvezi dnevni red načrt za delo in počitek v štiriindvajsetih urah: napraviti si dnevni red za počitnice; privaditi se na dnevni red
// v zvezi dnevni red glede na vrstni red vnaprej določene točke, vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na sestanku, zboru: preiti na dnevni red; glasovati o dnevnem redu; tretja točka dnevnega reda / dnevni red konference vnaprej določen načrt za njen potek
5. navadno s prilastkom kar je določeno s sledenjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru: urediti po abecednem, logičnem redu; vrstni red tekmovalcev; menjati red posevkov / besedni red s pravili določeno zaporedje besed / pog. odstopiti vrstni red za avtomobil mesto v vrsti prijavljenih, čakajočih kupcev
// razvrstitev, razporeditev: določiti sedežni red učencev / bojni, pohodni red
6. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: določiti, uskladiti vozne rede; promet teče po voznem redu; ladijski, železniški vozni red / kupiti, prebrati vozni red
7. star. vrsta: postaviti se v red / prvi red naj stopi korak naprej / v pogovoru so prišle na red tudi gospodarske zadeve
8. nar. gorenjsko red2: raztrositi redove / pokositi zadnji red
9. verska skupnost ljudi, ki živijo po posebnih pravilih, navadno v skupini, skupinah: ustanoviti, voditi red; stopiti v red; katoliški, muslimanski redovi; moški, ženski redovi; član, predstojnik reda / frančiškanski, jezuitski red / samostanski, verski redovi
10. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda: red zveri; družine, redovi in razredi
11. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli; ocena: iz biologije še nima reda; spraševati, učiti se za rede / negativni, pozitivni red; red odlično / dati, dobiti red
// znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: vpisovati rede / zaključevati rede
12. visoko odlikovanje kot znamenje priznanja za državljanske, vojaške zasluge: podeliti, pripeti komu red; odlikovati koga z redom / red za zasluge slovensko odlikovanje za izjemne zasluge na področjih, kot so vojaštvo, obramba, diplomacija, šport; red za izredne zasluge visoko slovensko odlikovanje za izjemne zasluge na kulturnem, gospodarskem, znanstvenem, socialnem in političnem področju; srebrni red za zasluge visoko slovensko odlikovanje za izjemne zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti države ter za mednarodno sodelovanje na teh področjih; zlati red za zasluge visoko slovensko odlikovanje za izjemne zasluge na civilnem, vojaškem oziroma varnostnem področju in v mednarodni diplomaciji / red narodnega heroja nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; red dela z rdečo zastavo nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti
13. s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je kaj glede na kakovost, pomembnost take stopnje, kot nakazuje prilastek: dogodek, dokument prvega reda / on je strokovnjak prvega reda / cesta prvega reda cesta, ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča; zastar. vagon drugega reda drugega razreda
14. pog., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi v redu ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: on je v redu človek; ta profesor je zelo v redu; biti v redu mati dobra, skrbna; poglej avto, ali ni v redu dober, lep
15. pog., v zvezi v redu ki je v takem stanju, kot se pričakuje, mora biti: avto je spet v redu, lahko se odpeljemo; dokumente ima v redu, lahko gre / kadar ni bil kaj v redu, je vzel zdravila se ni počutil dobro, zdravega
// v prislovni rabi izraža, da dejanje poteka, je opravljeno tako, kot se pričakuje, mora biti: vse je v redu naredil; stvar ne teče čisto v redu
16. v medmetni rabi, v zvezi v redu izraža
a) soglasje, privolitev: v redu, kupim / če hočeš, v redu, če ne – grem
b) zadržano pritrjevanje: v redu, pa naj bo po tvojem
c) nejevoljno sprijaznjenje s čim: če je že to naredil, v redu, toda zakaj se ne opraviči; v redu, je rekel jasno, grem pa drugam
● samo zaradi reda se je opravičil ker je tak red, navada; nar. vzhodno večerja je k redu je pripravljena, na mizi; nar. vzhodno glej, da boš tam k redu da se boš prav vedel, obnašal; star. ni mu ga v red enakega, enakovrednega; nar. kar naprej sitnari, naj se že vendar dava v red poročiva; pog. v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu že od rojstva ni normalen; pog. z njim zadnje čase ni vse v redu nenavadno, čudaško ravna, se vede; publ. razvoj sam je spravil problem z dnevnega reda je razrešil problem; postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; nesreče so na dnevnem redu se venomer ponavljajo; iti v gosjem redu drug za drugim; lože I. reda lože, razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami; publ. za resničnost tega govorijo v prvem redu dejstva v prvi vrsti; star. potresni sunek srednjega reda srednje stopnje, jakosti; publ. sestaviti vozni red za turnejo moštva po Južni Ameriki program, načrt; ekspr. uniformirani čuvar reda policist; paznik; publ. organ javnega reda in miru policist, policist; publ. napadalci so zadeli na sile reda in se morali umakniti na vojaštvo; policijo; red vlada svet
♦ gled. abonma red(a) B; glasb. prstni red določen vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; mat. prednostni red zapovrstnost, po kateri se morajo opraviti predpisane matematične operacije; red odvoda število, ki izraža, kolikokrat zaporedoma se je funkcija odvedla; ploskev 1. reda ploskev, katere enačba ima eksponent pri spremenljivkah enak 1; pravn. dedni red zakonski vrstni red, po katerem dedujejo zakonec in sorodniki, če ni oporoke; javni red ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; rel. (sveti) red do 1968 vsaka od osmih stopenj priprave za opravljanje duhovniške, škofovske službe; tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; malteški viteški red ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov; nemški viteški red; šol. dobiti prvi red nekdaj najboljšo pozitivno oceno; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd2 -í ž, daj., mest. ed. rédi (ẹ̑)
1. pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju: razmetati, raztrositi redi / sonce je že visoko, trava pa je še v redeh / red trave, žita
// pas trave v širini zamaha kose: kosec jemlje široko red; pokositi, ekspr. podreti še nekaj redi / ekspr. v vasi letos še ni padla ena sama red še niso začeli kositi
2. nar. vrsta: izkopati nekaj redi krompirja; obrati še deset redi trt / ljudje so stali v dolgi redi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
reda samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [rét], rodilnik [réda]
ZVEZE: zlati, srebrni red za zasluge

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd1 -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑)
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) raztrositi ~i; ~ trave; pokr. izkopati ~ krompirja vrsto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd1 -a m
1.
kar je določeno z odnosi med določenimi stvarmi, dejstvi, ki se dajo izraziti s pravili
SINONIMI:
redk. rednost, zastar. redovitost, knj.izroč. sistem, knj.izroč. urejenost
2.
s prilastkom kar je določeno s sledenjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru
SINONIMI:
vrstni red, zaporedje, zaporednost, zastar. redosled, knj.izroč. sosledje, knj.izroč. sukcesija, knj.izroč. sukcesivnost, zastar. vzpored1, knj.izroč. zapovrstje, knj.izroč. zapovrstnost
3.
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda
SINONIMI:
biol. ordo, biol. podrazred
4.
verska skupnost ljudi, ki živijo po posebnih pravilih, navadno v skupini, skupinahpojmovnik
SINONIMI:
verski red
GLEJ ŠE SINONIM: ocena, predpis, režim, ureditev, vrsta, zakon2
GLEJ ŠE: policist, policist, policist, policist, policist, policija, dobro4, dober1, dober1, urejati, urediti, ureditev, socializem, skrbeti, pospravljati, pospraviti, kapitalizem, fevdalizem, disciplinirati, oceniti, ocenjen, abecedno, zaporedno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024

réd2 -í ž
pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju
SINONIMI:
nar. plast1, nar. plast3, nar. redanica, nar. redovnica2, nar. rez2, nar. vrsta
GLEJ ŠE SINONIM: vrsta

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024

réd-asamostalnik moškega spola
  1. stanje pod nadzorom
    • red v/na čem, kje
  2. ustaljeno ponavljanje
    • red česa
    • , red za kaj
  3. navadno s prilastkom razvrstitev v prostoru in času
    • red koga/česa
    • , red za kaj
    • , red s čim
  4. skupnost s pravili
    • red koga
  5. visoko odlikovanje
    • red česa
    • , red za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red je sestavina izrazov
Red mora biti
V VARIANTI IZRAZOV: Do poroke bo že dobro

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rẹ̑d -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.-C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.-C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.-Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.-C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.-C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.-Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi (Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.-Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren-Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rę̑d, -ȋ, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.-Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.-Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd -a m
1. red, urejenost: Poſztitiſze leipi je réd ino ſega TF 1715, 44; Réd zvelicsánsztva SM 1747, 1; prineſzi me vu Réd te Pokoure SM 1747, 53; Zvüna réda pa tim betésnim ſze ſzlü'zi KŠ 1754, 214; On je dobroga réda Boug KM 1790, 50; i ſzuncze je ober réda natúre tak potemnelo KM 1796, 110; sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogerſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; k-tomi, naj bi táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4; Du'sna ſzta na dober réd, opominati SIZ 1807, 10; tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II; Artikulusi, vu poſzleidnyem leipom rédi grüntani jeſzo SM 1747, 33; Ár on vsze vlejpom rédi, moudro ravna BKM 1789, 16; Tak bode vſze zrédom slo vſzákseg hi'zi KŠ 1754, 222; Krála ſzenyo, ſtero je po rédom nyemi pripovidávao KM 1796, 78; da tak hi'so ſzvojo lepou z-rédom ravna SIZ 1807, 10; Potom z-rédom naprênoszévcsi vsze ono, ka ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1
2. kar je določeno s pravili, predpisi, ustaljenim načinom: Zdaj že na čtênye réd pride BJ 1886, 3; Po právde dokoncsanoga réda poszlaniksztvo vküpprijde AI 1875, kaz. br. 2; vtákſi réd ſzem poſztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a
3. stopnja, položaj: kákſega goder národa ino réda cslovik TF 1715, 14; kak ſze má vu 'zitki vſzáksega réda lüdi ſztrána dr'zati KŠ 1771, 656; Vſzáksega tak réda národ BKM 1789, 25; viſisa na c. réd popouſztva gledoucs KŠ 1771, 669; Právda tak zapovê, ka v-szoldacski réd szlisajôcsi vucitelje AIP 1876, br. 1, 2
4. rod: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161; Od prvoga réda Ábrahámovoga 'sitka KM 1796, 15; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9
5. verska skupnost, red: Czérkveni Réd KM 1790, 111; Országa cerkveni prednyarov réd sze poménsao AI 1875, kaz. br. 8; Vszi Szvéti dühovni Rédi, molte Bogá KM 1783, 92; Da i vsze dühovne Rédi, vu právoj vodi obdr'sis KM 1783, 97; Tou je szrcznejse sztálise i Réde tak razdrészelilo KOJ 1848, 17; pren. Vnougi redi, Ki vnébi jeſzo BKM 1789, 124
6. vrsta, vrstica: I. red AI 1878, 5; Razdelijo se na edemnájst redü AI 1878, 5; Kosec zkosôv veliki réd vrejže BJ 1886, 28; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; i jasz bom pitao, Da bom nyé porédi poznao KAJ 1870; V-prvom rédi sztojijo orszacski sztroski AIP 1876, br. 9, 1; v-knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 7; kak vu kaksi knigaj lisztovje le'zijo redóvje csrnoga kamna KAJ 1870, 80; kſteromi ſe je vecs nikeliko haſznoviti potreibni redóv priverglo TF 1715, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red [rẹ̑d redȗ] samostalnik moškega spola

red

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

red prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

red prisl., F4, complantatus, s'nym rèd ẛaſajen; pampinus, -ni, ene vinṡke terte perú, ene terte mladiza s'lyſtjam rèd; simul, ṡkupai, rèd; vini radix, terta katera is korenine[!] ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd ſe poſtavi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red1 m, F23, acies pugnae, verſtè, ali k'boju po rèdi poſtauleni voiszhaki, vojska; consequenter, po verſti, po rèdu; enarrare, po redu praviti, perpovédati; ordinatim, po rèdu, ali po ordingi; ordine, po verſti, po rèdu, po zhiſlu; ordo, rèd, reṡlozhenîe, ordinga, ſtan, verſta; ritè, dobru ſpodobnu, po rèdu; tenor, -oris, viṡha, reed

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red2 m, s'tega Reda Eremitarskiga ſvetiga Auguſtina [str. 1a ]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red prisl. vred: Angely nam exempel dado, de shnimi red bi ſe imeli jokati ǀ ſo nashli Detètce s'Mario njegovo Materjo red ǀ Domazha preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ sdaj pujdesh ushivat s'mano reid te nebeſke troshte ǀ s' nyh rodam rejdt ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali naſho priſtavo s' shitom rèd ǀ s'mano rejt perſerzhnu vaſs proſſimo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red1 sam. m ♦ P: 41 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red3 prisl. ♦ P: 41 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red4 povdk. ♦ P: 3 (TT 1557, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red gl. ordinga

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red ► ˈrẹːt ˈreda m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red ► ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari?

Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Besedni red, če naziv vsebuje dodatek »v senci«

Zanima me, kam postavimo besedno zvezo "v senci" pri nazivih, kot je npr. Ameriški senator za Zvezno okrožje Kolumbije v senci.

Če uradni naziv osebe vsebuje frazo "v senci", na primer pri prevodu angleškega naziva Shadow Chancellor of the Duchy of Lancaster, kakšen je besedni red? Predvidevam, da "v senci" postavimo na konec naziva, torej Kancler vojvodstva Lancaster v senci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Besedni red: »bi bila lahko«

Zanima me, kako si sledijo besede v nizu bi bila lahko. Recimo v primerih: Izguba bi lahko bila zanje usodna.Ki bi jim mlada podjetja lahko bila svetovalci.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Besedni red: »del katerega« ali »katerega del«

Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Besedni red in vprašalni naklon

Zanima me, kateri vrstni red besed je pravilen:

Se bi moral po Stanki Setnikar Cankar od vlade posloviti še kakšen minister?

Bi se moral po Stanki Setnikar Cankar od vlade posloviti še kakšen minister?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Besedni red ob vezniku »ampak«

Pozdravljeni, prosim za razlago besednega reda ob vezniku ampak v povezavi s stavo naslonskega niza. Denimo v primeru: Želela sva priti na cilj, ...

  • ampak prehitro sva se utrudila
  • ampak sva se prehitro utrudila

Katera oblika je bolj knjižna, katera bolj pogovorna - ali pa sta nemara v knjižnem jeziku sprejemljivi obe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Besedni red pri velelnem naklonu v navodilih za uporabo

Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)

Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:

  • Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).

Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).

Smem?

Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):

  • Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Besedni red s členkom "že"

Glede na besedni red v pretekliku, ki je že bil objavljen v tem vprašanju, me zanima, zakaj se vrstni red spremeni, ko dodamo členek "že". Pomožni glagol biti je na drugem mestu:

  • Včeraj sem jedel (ob osmih).
  • Jedel sem (kosmiče).
  • Maja je jedla (doma).

Ko dodamo že, se spremeni in nastane:

  • Sem že jedel. (Kot odgovor na vprašanje: Si že jedel?)

Po katerem pravilu pride pomožni glagol biti v tem primeru na prvo mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Besedni red v samostalniških besednih zvezah

Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?

Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.

Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Besedni red v slovenščini

Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.

Primer:

  • Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
  • Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
  • Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?

Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čebelárski pášni réd -ega -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dédni réd -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drúgi dédni réd -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

držávni prostórski réd -ega -ega -a ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jávni réd -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jávni réd in mír -ega -a -- -ú

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kaznívo dejánje zoper jávni réd in mír -ega -a -- -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

knjížni vŕstni réd -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lekárniški réd -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

malteški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
malteška malteško pridevnik
IZGOVOR: [maltéški]
ZVEZE: malteški križ, malteški viteški red, malteška lira, malteška mrzlica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mednárodnoprávni réd -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pálični réd -ega -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Povratni glagol »se« in besedni red

Za enostavne povedi so jasna pravila za besedni red naslonskega niza. Zanima me, kako se ta pravila aplicirajo na povedi z vejico.

  • Ne, nisem se učila.
  • Ko sem se zbudila, se nisem učila.

Zakaj je povratni glagol se za vejico na različnih mestih?

Zanima me tudi, katero naštevanje je pravilno:

  • Zjutraj vstanem, se umijem, se oblečem ...
  • Zjutraj vstanem, umijem se, oblečem se ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

právni réd -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prekŕšek zoper jávni réd in mír -ška -- -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prostórski réd óbčine -ega -a -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prostórski réd Slovénije -ega -a -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pŕvi dédni réd -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red. okrajš. redigiral, redaktor, redakcija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red. prof.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
redni profesor; redna profesorica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

red. prof. okrajš. redni (univerzitetni) profesor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd sistéma -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd skúšenj in predstáv -a -- -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

relatívni réd -ega -a ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sédežni réd -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sódni réd -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

trétji dédni réd -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Ujemanje in besedni red

Zanima me, kateri spol moram izbrati v naslednjem stavku (vprašanje se je pojavilo med prevajanjem iz tujega v slovenski jezik):

Vendar pomanjkanje svetlobe ni bilo/bila najhujša težava. (Ali izberem srednji spol – bilo, zaradi samostalnika pomanjkanje, ali ženski spol – bila, zaradi samostalnika težava?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

urbanístični réd -ega -a ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Vrstni red dveh priimkov

Lepo pozdravljeni. Mene pa zanima pravilna raba priimka otroka, in sicer, če dobi otrok priimek po mami in po očetu, kakšen je pravilen vrstni red? Stoji ob imenu najprej priimek mame ali očeta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vŕstni réd plačíla dávka -ega -a -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Vrstni red pomožnega glagola in zaimka v pretekliku

Zanima me, zakaj se spremeni vrstni red pomožnega glagola biti in osebnega zaimka, ko poved v pretekliku prestavljamo iz ednine v dvojino ali množino. Na primer, zakaj je osebni zaimek mi pred pomožnim glagolom, če rečemo: rekel mi je in zakaj je v frazi rekli so mi osebni zaimek na zadnjem mestu? Vnaprej hvala za vaš odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vŕstni réd poplačíla úpnikov -ega -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Vrstni red pridevnikov v besedni zvezi

Kateri izmed vrstnih redov je pravilnejši zgornji stranski stalni sekalec ali stranski zgornji stalni sekalec? Zanima me še kam bi uvrstil pridevnik desni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Vrstni red pri opisu državljanstva in narodnosti: »ameriški Rusi« in »ruski Američani«

Zanima me, v kakšnem vrstnem redu je treba zapisovati zloženke, ki označujejo narodnost ljudi v nematičnih državah. Po zgledu zakoreninjenega bosanski Srbi (etnični Srbi v BiH) menim, da pridevnik te zloženke pomeni državljanstvo in samostalnik etnično pripadnost, vendar opažam, da večina ljudi tovrstne zloženke razume obratno. Ali je, na primer, v ZDA živeč etnični Rus torej ameriški Rus ali ruski Američan?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Vrstni red samoglasnikov

Vnukinja obiskuje 5. razred. Pri učni snovi o samoglasnikih mi je povedala, da je vrstni red samoglasnikov i, e, a, o, u. Ni mi znala razložiti, zakaj tako. Zakaj je "sporno" a, e, i, o, u?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vŕstni réd zastávnih pravíc -ega -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 81