Tiskanje

domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

društvo s, F4, contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe; convictus, -ctus, po ordnungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; socialiter, po pravim druṡhtvu; societas, druṡhtvu, tovariṡhtvu, tovarṡhtvu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fadljanje [fadljȃnje] samostalnik srednjega spola

pitanje, zlasti perutnine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gòrihránenje -a s reja, vzgoja: povszéd szo gruntane szirotne hi'ze na gorihránenye vbôgi szirotic KAJ 1870, 52; da szam poleg lagovoga gorihránênya bojazlivi bio AI 1875, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hrana ž, F10, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ſhpiṡha, ſpendia, hrana, vshitik; alitura, reja, ſhpiṡhanîe, hrana; annona, leitina, hrana, ſhpendia; cibarium, -ria, ſhpisha, hrana; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; demensi, -si, en odlozheni deil ẛa hrano na en méſſiz, tudi odlozhena vſakdanîa hrana; educatio, reja, hrana; edulium, -lÿ, hrana, ſhpiṡha; nutricatio, vel nutritio, nutrimen, nutrimentum, hrana, reja

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kəsȃn, -snà, adj. säumig, langsam; k. pri delu, C.; k. za delo, Dol.; kesna pokora, C.; k. plačnik, Cig.; otročja reja je najkesnejša, Jurč.; kesne glave biti, ungelehrig, ein langsamer Kopf sein, Cig., Nov.; po kesnem, langsam, Cig.; — spät, Mur., Cig., Jan.; kesni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; kesno je že, es ist schon spät; kesna seva, prazna škrinja, Z.; kesneje, später, C.; — kȃsni, compar. kášnji, kəsnẹ̑ji, kəsnẹ̑jši, Cv., C.; — tudi: kə̀sən.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kojle [

]

reja, vzgoja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ordunga ž, F13, abnórmis, -me, pres ordunge; adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; canon, -onis, ordunga, poſtava; canonicè, po pravi ordungi; canonicus, v'duhovni verſti, ordungi; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; digestum, v'eno ordungo perpravlenu; disciplina militaris, ṡholnerska ordunga; lex, poſtava, ṡapuvid, viṡha, ordunga; methodus, -di, ordunga, viṡha; praescriptio, en naprei piſſani furm ... ali ſuſebna viṡha, ali ordunga, enu prepovedanîe; regula, viṡha, ordunga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oživljenje s, F4, laxamentum, -ti, oṡhivlenîe, reṡveſſelenîe, polahzhanîe, popuṡzhenîe; recreatio, oveſſelenîe, reṡveſſelenîe, oṡhivlenîe; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; reviviscentia, -ae, oṡhivlenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pleme [pléme] samostalnik srednjega spola

vzreja
pleme, pasma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pokoj m, F10, intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; quies, pozhitik, pokoi, pozhinik, tihoſt; quietare, vmyriti, h'pokoju perpraviti, vtolaṡhiti, vſopiti, potihiniti; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; requies, -ei, pokoi, pozhivanîe; requietus, -a, -um, tih, per pokoju; sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán, ſabota: pozhivanîe; vacatio, pokoi, od délla nehanîe; vacationem habere, pokoi iméti, ſe ne mujati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prebivanje1 s, F7, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ẛhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe; conversatio, v'kúp prebivanîe, dobru ṡaderṡhanîe, pogovarjanîe; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; habitatio, prebivanîe; penates, tudi tú domazhe prebivanîe; peregrinatus, vandranîe, ali v'eni ptuji deṡheli prebivanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rę́ja 1., f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rę́ja 2., f. das Machen, die Verfertigung, die Schaffung, ogr.-C., Mik.; reja človečjih rok, ogr.-C.; lesena reja stolarjev, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rẹ́ja 3., f. = rejava, Z.; — prim. redek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rəjà 4., f., pogl. rja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

réja -e ž delo, izdelek: i nebésza szo rôk tvoji reja TA 1848, 83; popolnejſem ſatori nej zrokami naprávlenom, tou je, nej té reje KŠ 1771, 685; radi ospotávajo lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

reja [rẹ́ja] samostalnik ženskega spola

hrana, prehrana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

reja ž, F6, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ẛhpisha, ſpendia, hrana, vshitik; alitura, reja, ſhpiẛhanîe, hrana; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; educatio, reja, hrana; nutricatio, vel nutritio, nutrimen, nutrimentum, hrana, reja; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skrmlávanje -a s krmljenje, reja: Szkrmlávanye konyov v-országi naprêpomocsti AIP 1876, br. 3, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

špendija ž, F4, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ẛhpisha, ſpendia, hrana, vshitik; annona, leitina, hrana, ſhpendia; condulus, vel condus, tudi ſhpendie moiſter, kateri jedy perpravla; esca, -ae, esus, -us, jéd, ſhpendia, ſhpiṡha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

špižanje s, F4, alitura, reja, ſhpiẛhanîe, hrana; cibatio, naſitenîe, ſhpiẛhanîe; cibatus, -us, ſhpiṡhanîe; nutritus, -us, ṡhpiṡhanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

užitek m, F6, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ẛhpisha, ſpendia, hrana, vshitik; fructus, -us, ſad, nuz, vṡhitak; fructus est in illis, per taiſtih je nuz, inu vṡhitak; inest in amore fructus, v'lubéṡni je neikai vṡhitka; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily: tudi tá, kateri ima ſvoi s'raven vṡhitik; victus, -ctus, vṡhitek, zeringa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vek2 m, F14, confortare, troſhtati, potroſhtati, k'véku perpraviti; efficientia, -ae, kraftnu iṡkaṡovanîe te mozhy, múzh inu vék kai ſturiti; fulcire cibis, s'ſhpiṡami eniga rediti, k'véku perpraviti; fulcite me floribus, s'roṡhami me k'véku perpravite; recreare, obveſſeliti, reṡveſſeliti, k'veiku perpraviti, vék dati; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; reficere, okarpati, oṡhiviti, k'veiku perpraviti, reṡveſſeliti, popraviti; refocillare, k'veiku perpraviti, ali k'mozhi odvékniti, k'veiku priti; vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti; vigor, -oris, vék, kráft, premoshenîe, kripúſt, múzh; virtus, et fortitudo, múzh inu vék, premoṡhenîe, ſvétuſt; vivificare, k'véku perpraviti, oṡhiviti, oṡhivéti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.