Tiskanje

Ama2 [āma] samostalnik ženskega spola

švicarska reka Emme

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dẹlíti, -ím, vb. impf. 1) theilen: d. na dvoje, na četvero, in zwei, vier Theile theilen; deliti, kar kdo ima, s svojim bližnjim, LjZv.; d. se, sich theilen; reka, cesta se deli; — dividieren (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — eintheilen, Jan., Cig. (T.); — scheiden, trennen, Cig., Jan., C.; smrt nas s prijatelji deli, der Tod trennt uns von den Freunden, C.; — 2) vertheilen, spenden; zakramente d.; Mi smo nocoj k vam prišli, Novo leto vam delit, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.-Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drugótən, -tna, adj. secundär; Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.); drugotni naglas, der Nebenton, d. pojem, der Nebenbegriff, d. tok, der Nebenstrom, der Inductionsstrom, d. rek, der Nebensatz, d. del reka, der Nebensatztheil, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Dunava [dūnava] samostalnik ženskega spola

reka Donava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ebrus zemljepisno lastno ime Ebro: na enem ſtebru is shlahtniga Camena Jaſpis imenovaniga raven tiga meſta Siragoſa per tej vodi Ebrus im. ed. (III, 384) Ébro, lat. Ebrus, špan. Rio Ebro, reka, ki teče skozi Zaragozo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Elba [ēlba] samostalnik ženskega spola

reka Laba na Češkem in v Nemčiji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Fízon -a m Fizon, reka v Edenu: Fizon KM 1796, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Gihon m zemljepisno lastno ime Gihon: Naſhiga S. Marca pomeni ta ſtudeniz Gihon im. ed. imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske deſhele (III, 240) Gíhon, reka, ki teče okoli dežele Kuš (SP 1 Mz 2,13).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hohljáti, -ȃm, vb. impf. 1) rauschen: reka hohlja v morje, Raič (Slov.); — 2) h. se, laut lachen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

inorẹ̀k, -rẹ́ka, m. = alegorija, Cig. (T.); — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izrèk, -rę́ka, m. 1) das Ausgesprochene, der Ausspruch, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; modri izreki, Sinnsprüche, Cig.; i. porotnikov, der Wahrspruch der Geschwornen, Cig.; — der Satz (in der Logik), Cig.; — 2) = izreka 2), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izreka [izrẹ̑ka] (zrek) samostalnik ženskega spola

izrek, sodba, ukaz, sklep

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Jordan -a m zemljepisno lastno ime Jordan: je bil on karshen v' tej vodi Jordan im. ed. ǀ zhes leto vodo Jordan im. ed. ta isvoleni folk je shal v' deshelo te oblube ǀ je imela zhes taderezhi potok Iordan im. ed. zhes pojti ǀ de bi yh puſtil prebivati na uni ſtrani Jordana rod. ed. ǀ Ie pridgual S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana rod. ed. ǀ kadar v'Ioardan tož. ed. stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi ǀ je bil v' Jordanu mest. ed. karshen ǀ ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu Iordanu mest. ed. ǀ ſedemkrat ſe je bil v'Iordani mest. ed. opral Jórdan, največja reka v Palestini

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kratkorèk, -rę́ka, m. der Aphorismus, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kratkorèk, -rę́ka, adj. wortkarg, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Krka [kŕka] samostalnik ženskega spola

(dolenjska ali koroška) reka Krka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ljubljanica [ljubljȃnica] samostalnik ženskega spola

kranjska reka Ljubljanica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mnogostrúžən, -žna, adj. mnogostružna reka, ein vielarmiger Fluss, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nàdrèk, -rę́ka, m. der Obersatz, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Nilus2 m zemljepisno lastno ime Nil: ſapovei enimu krokotilu, de ga ima zhes to veliko reko Nilus im. ed. preneſti ǀ venem Nunskem Kloshtru bliſi te vode Nilus im. ed. je bilu 300. Nun Níl, lat. Nīlus, gr. Νεὶλος, reka v Egiptu Inu Bug nimer obari, kadar bi vy mogli eden, timu drugimu, s'djajnom tulikajn hudiga ſturiti (II, 347)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obrèk, -rę́ka, m. die Verleumdung, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odrèk, -rę́ka, m. 1) eine abschlägige Antwort, die Verweigerung, die Abweisung, Cig., Jan., M.; — 2) die Entsagung, die Verzichtleistung, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oporèk 1., -rę́ka, m. der Widerruf, Cig. (T.), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plóvən, -vna, adj. schiffbar, Cig. (T.); plovna reka, C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pòdrèk, -rę́ka, m. der Untersatz (phil.), DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ponícati, -am, vb. impf. ad ponikniti; einsickern: ponicajoča reka, ein verschwindender Fluss, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poníkniti, -nȋknem, vb. pf. 1) sich beugen, sich neigen, Svet. (Rok.); = p. se, sich bücken, sich ducken, C., BlKr.; — poniknjena glava, SlN.; — 2) versinken, Jan.; vsejano žitno zrnce v zemljo ponikne, Vrt.; — sich in den Erdboden verlieren: potok, reka ponikne, C., Mik., Navr. (Let.); — p. se, sich senken, C.; tla so se poniknila, Rut. (Zg. Tolm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ponȋkvarica, f. = ponikujoča voda (potok, reka), C., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

porèk, -rę́ka, m. der Nachsatz im bedingten Urtheil (propositio consequens), (phil.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pòtok -óka tudi -óuka m potok, reka: vdaro je potok vhi'zo ono KŠ 1771, 186; On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; gda ga je szrecsen gorinájdes – kre Jordána potoka KOJ 1845, 126; I ſzoboutni dén ſzmo vo sli zmeſzta kpotoki KŠ 1771, 392; Bližávajmo se k potoki AI 1878, 3; K-ednomi potoki prisla AI 1875, kaz. br. 7; i krſztseni ſzo vſzi v-Jordánſzkom potouki KŠ 1771, 103; Rake loviti v-potokê KAJ 1870, 79; potoczke z-csrvá nyegovoga bodo tekli 'zive vodé KŠ 1771, 290; Tak i bregouvje kako potoczke, zmejſzt tekli bodejo BKM 1789, 445; ino potoczi Beliálszki szo me presztrasili TA 1848, 10; i ſzpádnola je [zvejzda] na trétyi táo potokouv KŠ 1771, 781; potokov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potok -a m reka, potok: greh je en derezhi potok im. ed. ǀ Tantalus, ta na ſred eniga frishniga potoka rod. ed. ſtoji ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu potoku daj. ed. ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku daj. ed. pò uodo ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi potok tož. ed. Iordan zhes pojti ǀ Sabinus enkrat je bil ven globok potok tož. ed. padil ǀ ſe ven kamen ſadene, ter v'potok tož. ed. berbuti ǀ ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu mest. ed. Iordanu ǀ Vſi studenzi, inu potoki im. mn. krijvavi ratajo ǀ vsy potoki im. mn., reke, inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ kir nej bilu ſtudenizu, inu potoku rod. mn. ǀ te frishne studenze je v'krij preobernila; s'potoku rod. mn. je shabe ſturila ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke tož. mn., jeſera restallal ǀ nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

práti, pérem, vb. impf. 1) schlagen, Mik.; začeli so prati po njem, Dol.; prügeln: p. koga, Mur.; — 2) (die Wäsche) waschen; p. obleko, platno, prejo; kdo ti pere? wer ist deine Wäscherin? — schlämmen (min.), Cig. (T.); rudo p., Cig. (T.); — netzen: lica s solzami p., Kast.-Valj. (Rad); — bespülen: reka bregove pere, Cig.; — 3) die monatliche Reinigung haben, menstruieren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

premŕzniti, -mȓznem, vb. pf. durchfrieren; — reka je premrznila, der Fluss hat sich von einem Ufer bis zum anderen mit Eis bedeckt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

preplavíti, -ím, vb. pf. 1) überschwemmen; reka je preplavila polje; — 2) hinüberflößen, verflößen: les p., Cig.; — 3) umschmelzen, Mur.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

primọ̑rski, adj. am Meere gelegen, Küsten-, See-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.; primorsko mesto, die Seestadt, primorska država, das Küstenreich, primorska reka, der Küstenfluss, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prirèk, -rę́ka, m. die Bejahung, Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prorèk, -rę́ka, m. der Vordersatz (phil.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prọ̑tirèk, -rę́ka, m. der Gegensatz (phil.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razdvȃjati, -am, vb. impf. ad razdvojiti; entzweien, trennen, nk.; — r. se, sich gabeln: reka se razdvaja, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rẹ́čica 1., f. dem. reka, das Flüsschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rèk, rę́ka, m. der Spruch, Mur., Cig.; prorokovi reki, Ravn.-Valj. (Rad); — der Satz (gramm., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Redensart, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rẹ́ka, f. der Fluss.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

reka [rẹ́ka] samostalnik ženskega spola

reka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

reka -e ž reka: kokar uni folk, kateri prebiva bliſu te reke rod. ed. Nilus imenovane ǀ Pachomius ſapovei enimu krokotilu, de ga ima zhes to veliko reko tož. ed. Nilus preneſti ǀ ſapovej Iudouske fantizhe noter v' to reko tož. ed. Nilus vrezhi ǀ de vsy potoki, reke im. mn., inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino → potok

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rika [reka] sam. ž ♦ P: 2 (JPo 1578, DB 1584-Reg4)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Sàla -e ž Zala, reka in županija: znaſimi Vogr-ſzkimi vu 'Zeleznoj, Szala i Somoczkoj ſztoliczi bodoucsimi ſzloveni vrét KŠ 1771, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Sava [sáva] samostalnik ženskega spola

kranjska reka Sava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sẹ́kati, sẹ̑kam, vb. impf. hacken, hauen; meso s., Fleisch zum Verkauf aushauen, ausschroten; drva s., Holz hacken; tu so začeli s., hier hat man mit dem Holzschlag begonnen; led s., Eis aufhacken; — metzeln: strašno so sekali sovražnike; s. se, sich hauen, sich niedermetzeln; (fig.) disputieren, C.; — kamenje sekati, Steine behauen; pile s., Feilen hauen, V.-Cig.; s. po čem, auf etwas loshauen; — abhauen: Turki kristjanom glave sekajo; — durchschneiden: reka deželo seka, Cig.; meja, cesta seka kaj, DZ.; (math.), Cig. (T.); krog seka črto, Žnid.; s. se, sich durchschneiden (math.), Cig. (T.); — zerbeißen: miši platno sekajo, C.; s. se, brechen, reißen (intr.): sukno, platno se seka, Cig.; lasje se sekajo, C.; — oblaki se sekajo, es bilden sich Federwolken, jvzhŠt.; — s. z očmi, blinzeln, C.; — sekan, mit keinen o. nur holperigen Übergängen (vom Stil), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.-Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.-Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; (hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče-Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.-Cig.; (splav f. Jan.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

srẹ́žiti se, -im se, vb. impf. = v srež se izpremenjati, harschen, Cig.; — reka se sreži = srež gre po reki, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stēpən, -pna, adj. Steppen-: stepna rastlina, Cig.; stepna reka, der Steppenfluss, stepno jezero, der Steppensee, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šrovotek [

] samostalnik moškega spola

široka reka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tekóčnica -e ž tekoča voda, reka: Jé zadosta vodé vu stüdencaj, vu vékši tekôčnicaj BJ 1886, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Tiberis zemljepisno lastno ime Tibera: Ta ſteber prezej ſam od ſebe ſazhne ſe ulezhi po cellem Rimskem meſtam pruti tej vodi Tiberis im. ed. imenovani (III, 596) Tíbera, lat. Tiberis, it. Tevere, reka, ki teče skozi Rim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ulę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, einbiegen, krümmen, M., C., Met., BlKr.; u. se, sich biegen, sich krümmen, C., Mik.; uleknjen, gekrümmt, eingebogen, Dol.; če koga udariš, se ulekne, BlKr.; u. koga, jemanden schlagen, dass er sich krümmt, Z.; dila se je uleknila (ist eingeschrumpft), Svet. (Rok.); — u. jo, abbiegen, seitwärts enteilen, C.; — 2) u. se, nachgeben, nachlassen: ulekne se vsaka vlačna ali prožna stvar, n. pr. mehka postelja, kup listja itd., Podkrnci-Erj. (Torb.); ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); uleknilo se je morje, Levst. (Zb. sp.); — glasovi so se nekoliko uleknili, a skoro zopet narastali, Erj. (Izb. sp.); — 3) anschmiegen: škornje po nogi u., C.; u. se, sich schmiegen: ulekne se robača po životu, škornja po nogi, BlKr.; — 4) u. se, erschrecken, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

urèk, -rę́ka, m. 1) die Beschreiung, die Verhexung, C.; — 2) die Einwendung, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

víličiti se, -im se, vb. impf. sich gabeln: reka se viliči, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Volga [

] samostalnik ženskega spola

ruska reka Volga

PRIMERJAJ: ol, vol2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zamŕzniti, -mȓznem, vb. pf. zufrieren, einfrieren, sich mit Eis überziehen; reka je zamrznila.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

žába, f. 1) der Frosch; zelena ž., der grüne Wasserfrosch (rana esculenta), Erj. (Ž.); morska ž., der gemeine Seeteufel o. Froschfisch (lophius piscatorius), Erj. (Ž.); groba ž. = krastavica, C.; žaba se reka malim otrokom: oj ti žaba mala ti! ta žaba (= der Fratz) že hodi! — 2) = žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., C.; — 3) der Reiber (ein um einen starken Stift bewegliches Stück Holz an den Fenstern, um es zuzuhalten), Pot.-Cig.; — 4) die Spule, durch welche der Strick geht, der den Wiesbaum aufs Heu drückt, Z.; — 5) eine Maulkrankheit der Pferde, C.; — pl. žabe, = želve, die Scropheln, Bleiw.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.