rekvizít -a m (ȋ) predmet, priprava, ki se uporablja

1. a) pri uresničitvi, ponazoritvi določenega dejanja, dogodka kake predstave, pripomoček: igralec je postavil rekvizit nazaj v kot odra; skladišče rekvizitov; meči, pepelniki, ponarejeno sadje in drugi rekviziti / gledališki rekviziti
   ♦ gled. osebni ki je del igralčeve osebne opreme, scenski rekvizit ki je del scene; rad. zvočni rekviziti priprave, s katerimi se povzročajo zvoki v kaki oddaji, igri
2. b) navadno s prilastkom pri določenem delu, dejavnosti sploh: igralni, planinski, vrtnarski rekviziti; smuči, rokavice in drugi športni rekviziti / tehnični rekviziti
   // nav. ekspr. kar se ponavadi uporablja za doseganje določenega razpoloženja, namena sploh: slavčkovo petje v mesečini je zastarel pesniški rekvizit / solze so nevaren ženski rekvizit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rekvizíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rekvizit: rekvizitno skladišče / njegove besede so skoraj rekvizitne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

telovádniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

telovádna žóga -e -e ž (ȃ, ọ̄)
velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit; terapevtska žoga: Telovadbo bomo popestrili s telovadno žogo, ki je primerna tako za otroke kot starejše

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

terapévtskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

terapévtska žóga -e -e ž (ẹ̑, ọ̄)
velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit; telovadna žoga: Terapevtske žoge so po priporočilih zdravnikov najboljši način sedenja za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.